Kaj pomeni biti »adrenalinski odvisnik«?
Odvisnost od adrenalina je nekaj, o čemer v »nevarnejši« športni rekreaciji ne govorimo radi. To je lahko njena temna stran, in pri nas tudi stroka o razumevanju odvisnosti od adrenalina nerada deli nasvete, če že obstoj sploh priznava ...
No, če že, pa težave nastanejo, ko govorimo o odvisnosti od športne rekreacije, kar utegne biti celo veliko večja težava, kot biti odvisnik od adrenalina. No, tokrat o pretirani adrenalinskosti.
Adrenalinski odvisnik
To je izraz, ki se uporablja za nekoga, ki ima rad tvegane dejavnosti zaradi vznemirjenja, ki jih spremlja. V povezavi s tem pojavom veliko ljudi išče izkušnje z visokimi občutki zaradi nevrofizioloških učinkov.
Fiziološki mehanizmi, na katerih temelji temperament, vodijo ljudi do tega, da iščejo tisto, kar se jim zdi ravno pravšnja količina stimulacije v določeni situaciji.
Ta izkušnja »ravno pravšnje količine« stimulacije ali občutka je tesno povezana s psihološkimi mehanizmi motivacije in se razlikuje med ljudmi z različnimi osebnostnimi lastnostmi.
Kadar pa se odvisnost od teh doživetij postavi kot način obvladovanja stresnih situacij, je morda čas, da poiščete zdravljenje.
Kaj pravi znanost o adrenalinskih odvisnikih
Tokrat o potrebi po stimulaciji pri adrenalinskih odvisnikih. Znanstveniki so ugotovili, da se sposobnost kognitivnega nadzora poslabša ali poveča glede na to, ali določena naloga zahteva zatiranje različnih motivacijskih znakov ali pozornost nanje.
Nevrobiologija v ozadju teh procesov je zapletena in vpletena so številna možganska področja. Aktivacija stresnega odziva naj bi prek mehanizmov negativne okrepitve spodbujala kompulzivno vedenje.
Sproščanje noradrenalina v amigdali, območju možganov, ki se aktivira med odzivom na stres, je lahko ključna sestavina prehoda v odvisnost. Ob izrazu »adrenalinski odvisnik« boste morda pomislili, da je v vedenje, ki išče občutke, vpleten samo noradrenergični sistem.
Vendar je bilo že raziskano, kako nevrotransmiterja dopamin in serotonin prav tako močno vplivata na sposobnost uravnavanja impulzivnosti in prevzemanja tveganja. Prav tako je bilo tudi raziskano, kako so sistemi, ki vključujejo ta nevrotransmiterja, moteni pri osebah z motnjami uporabe snovi.
Raziskava o tako imenovanih adrenalinskih odvisnikih, kot so plezalci, je pokazala, da so redni plezalci doživljali pogosta in intenzivna stanja hrepenenja ter negativne učinke, ko so prenehali plezati, podobno kot posamezniki z motnjami uporabe opojnih snovi.
Vsakodnevno iskanje norih občutkov
Ni treba biti, kaj posebnega, da bi se ne razveselili majhnega stresa. Pravzaprav ste lahko nekoliko zasvojeni z dražljaji vsakdanjega življenja in se tega ne zavedate.
Nezavedna potreba po dražljajih lahko vpliva na to, kako si urejate urnik, s katerimi ljudmi preživljate čas in celo na to, kako se lotite roka.
Znanost pravi, da lahko nevrotični posamezniki ustvarjajo drame in krize v svojem življenju, da bi sprožili telesni odziv na stres, dobili vznemirjenje, ki ga prinaša razburjenje, in zmanjšali svoje negativno razpoloženje. Ekstrovertirani posamezniki lahko tvegajo, da bi okrepili pozitivne izkušnje.
Zasvojenost s stimulansi trenutno ni razvrščena kot motnja v DSM, vendar je impulzivno tvegano vedenje pomembno za številna stanja duševnega zdravja, ki lahko zahtevajo dodatno zdravljenje, kot so ADHD, posttravmatska stresna motnja in motnja zlorabe opojnih snovi.
Spoprijemanje z odvisnostjo od adrenalina
Čeprav vznemirljivo življenje samo po sebi ni težava, pa lahko nehote povzročanje krize ali nepotrebno zapletanje v stresne situacije terja svoj davek.
Če ste nagnjeni k temu, da v svojem življenju ustvarjate več drame, kot je potrebno, je korist, če se tega zavedate, dvojna:
Lahko začnete skrbeti za to, da bodo stvari ostale razburljive, vendar zmanjšate »krizni rob« in zmanjšate število nepotrebnih stresnih dejavnosti.
Poskusite lahko tudi razlikovati subtilno razliko med pravo krizo in rahlo pretirano situacijo.
Vadite lahko tehnike sproščanja, da spremenite odziv telesa na stres, ko se znajdete preobremenjeni, tako da ne boste občutili vseh negativnih učinkov kroničnega stresa.
Če vaše tvegano vedenje uhaja izpod nadzora, povzroča stisko ali zaradi njega ne izpolnjujete svojih obveznosti, razmislite o iskanju strokovne pomoči.
Strokovnjak za duševno zdravje vam lahko pomaga raziskati načine za bolj zdravo in prilagodljivo obvladovanje vašega vedenja.
