Kaj se nam dogaja, če nehoteno izgubljamo telesno težo
Mnogi bi si želeli, da jedo, a ob tem ostanejo idealno vitki. Skratka, sanjsko stanje. Ki pa v resnici ni sanjsko. Neredko namreč na Onkološki inštitut sprejmemo bolnika z napredovalo rakasto boleznijo in (pre)veliko izgubo telesne mase.
Prav tako so v našo ambulanto napoteni starostniki, potem ko so izgubili 10, 15 in neredko še več kilogramov in jih zaradi majhne rezerve močno udarijo znaki krhkosti ter začnejo ogrožati njihove možnosti neodvisnega življenja.
Ti bolniki/starostniki pogosto povedo, da so tako in tako imeli »preveč« kilogramov, in ko so brez posebnega truda začeli izgubljati telesno maso, jim je bilo to sprva všeč. Sanjsko stanje je trajalo do ure resnice, ki se kaže kot klinična slika podhranjenost.
Podhranjenost oslabi telo in dušo
Za številna rakasta obolenja je ključ uspešnega zdravljenja podoben kot pri drugih kroničnih boleznih – čimprejšnje zdravljenje. In dobro splošno stanje posameznika. Izguba telesne mase oslabi organizem in rakaste bolezni tako dobijo dodaten zagon.
Ta zagon jim ponujata predvsem oslabelost imunskega sistema, ki spada med prve žrtve izgubljanja telesne mase, in telesna šibkost, ki je posledica izgubljanja funkcionalnih mas.
Ne samo mišic, tudi organov, kot so srce, ledvice, pljuča, nemalokrat je prizadeta funkcija prebavil. Podhranjenost zmanjšuje tudi delovanje možganov in hormonskega sistema, zato se bolniki začnejo vrteti v začaranem krogu telesnega propadanja.
Pri bolniku, ki telesno propada, je tudi zdravljenje manj učinkovito, več je sopojavov zdravljenja in že več kot 20 let vemo, da je zdravljenje bolnikov z rakom, ki izgubljajo telesno maso, manj učinkovito.
»Hujšanje«
Nehotena izguba telesne mase ali, kot se pogovarjamo v vsakodnevnem jeziku, »hujšanje«, je torej pomemben znak, da je s telesom nekaj narobe.
Nehoteno izgubo telesne mase lahko spremlja tudi izguba apetita, nenadoma posamezniku ni več toliko do hrane. Čokolada, za katero bi prej ubijal, ga ne zanima več.
Torej, kadar nekdo kar tako začne izgubljati telesno maso, to ni razlog za življenjsko veselje, temveč resno opozorilo, da je treba preveriti zdravstveno stanje. Pri starostnikih že dolgo vemo, da je to tudi prvi znak, ko začne iti življenje hitreje navzdol.
V Sloveniji se ta zdravstveni signal v noriji splošnega »hujšanja« kar nekako izgublja. To povedo tudi bolniki in starostniki. Ne samo da so sami zadovoljni, ker jim »kile padajo«, k temu nekoliko prispevata tudi splošno prepričanje in nekritično stališče javnega zdravstvenega sistema, da je vedno bolje biti suh. K noriji dodajo še nekritični napadi na številko, ki se ji reče ITM, tudi pri starejših.
To družbeno okolje in slaba občutljivost zdravstvenega sistema za problem nehotene izgube telesne mase ne pripomoreta samo k manj učinkovitemu obvladovanju rakastih bolezni, tolčeta tudi po zdravju in kakovosti življenja starostnikov. K dodatnim žrtvam takšne podhranjenosti mirno prištejmo še številne kronične bolnike.
Kaj lahko naredimo?
Najprej je treba razumeti, da je nehotena izguba znak bolezni. Nehotena izguba telesne mase ima torej vzrok, ki načenja posameznikovo zdravje. Razumeti je treba, da so vzroki lahko tudi »zunaj nas«, torej v okolju in načinu življenja, ki nas načenja.
Pri njihovem iskanju se zato usmerimo širše, ne samo v »ožje« zdravstvene probleme. Vzroki se med seboj lahko prepletajo in zunanji vzroki lahko toliko pripomorejo k zdravstveni škodi, da je to neobičajno za samo bolezensko stanje.
Na primer, popolnoma vsakodnevni problem: rakast bolnik, ki nima denarja za novo zobno protezo, in ta problem še dodatno prispeva k slabšemu uživanju hrane, podhranjenosti in manj učinkovitemu zdravljenju.
Zdravstveni problemi, ki se kažejo s pomanjkanjem apetita in znaki nehotene izgube telesne mase, so številni. Poleg rakastih bolezni, bolezni prebavil, bolezni suprarenalne žleze, depresije, začetka demence, motenj delovanja ščitnice, sladkorne bolezni, srčnega popuščanja, različnih bolezni dihal je na seznamu še mnogo obolenj.
Pa ne samo obolenj, k nehoteni izgubi telesne mase lahko vodi tudi nevešče manipuliranje z dietami, kar sicer zdrav posameznik postopoma ugotovi, a medtem ti prehranski manevri lahko maskirajo bolj resna bolezenska stanja, tudi rakasta. Zato naj končam tam, kjer sem začela: ko organizem oslabi, je obvladovanje vseh zdravstvenih stanj bistveno manj učinkovito!