Kaj se zgodi v naših telesih, ko premaknemo urne kazalce za eno uro naprej in nazaj?

Premik ure na zimski čas v letu 2024 bo v nedeljo, 27.10. 2024, ko bomo prešli iz poletnega na zimski čas, v katerega smo vstopili marca letos. Uro bomo jutri zjutraj ob 3.00 premaknili za eno uro nazaj, na 2.00. V nedeljo bomo tako spali 1-uro dlje.

Glavni razlog za zamik naj bi bilo predvsem varčevanje z energijo, nekateri pa so prepričani tudi, da naj bi podaljšan dan pripomogel tudi k zmanjševanju kriminala. Mnogi nasprotniki premikanja ure temu oporekajo.

Verjetno ste med tisto večino, ki jih premikanje ure na zimski in potem na poletni čas, moti. No, nekateri pa so navdušeni nad tem. Mi verjamemo, da je navdušenj več v marcu, ko ura začne biti poletno.

Ampak, kakšen vpliv na človeka ima premikanje urnih kazalcev?

S premikom časa zmotimo naš bioritem, zato so slabše počutje, utrujenost in nezbranost povsem pričakovani.

Najmočnejši vpliv zaznajo občutljivejši ljudje, ženske in mlajši ljudje, ki imajo vsak dan naporen urnik. Starejši niso tako zelo občutljivi, ker je pri njih dnevni razpored opravil lahko precej bolj fleksibilen.

Predstavniki Evropskega parlamenta razpravljajo o nujnosti tega pravila, ki se ponavlja dvakrat letno, znanstveniki pa so proti. Nekoliko daljši spanec potencialno prinese utrujenost in slabo voljo, poleg tega pa se zmoti naša biološka ura. Za več podrobnosti smo preverili, kaj o tem menijo strokovnjaki.

Gre za gene, ki vplivajo na biološki ritem, torej na celoten organizem, dnevni in nočni način. Delujejo po ustaljenem štiriindvajseturnem vzorcu, ki ga ureja biološka ura v možganih.

Boljšo rit imamo, bolj pokončno bomo hodili

Od tam sprejemamo signale prek hormonov in nevrotransmiterjev. Ko biološka ura in geni ne sledijo dnevnemu ritmu, pride do disharmonije. To je v primeru, ko se ura vrne nazaj.

Telo se samodejno pripravi na spanje uro prej, ko se izloča več melatonina. Zmedo povzroča svetloba, ki ustvarja iluzijo, da je še dan. Zato se proizvodnja omenjenega hormona zmanjša, njegova vloga pa je, da nas uspava.

Skratka, v tem letnem obdobju naša notranja ura ni usklajena z realno. Če opazite, da nekaj ni tako kot običajno, vedite, da več, kot polovica ljudi čuti enake težave, prilagajanje pa običajno traja dva tedna.

Priporočljivo je čim več časa preživeti na prostem in ne spreminjati ustaljenega urnika, ki se nanaša predvsem na vstajanje in prehranjevanje. Potem gre prilagajanje veliko hitreje.

Je to morda že obljubljen zadnji premik ure na zimski čas 2024?

Premik ure na zimski čas 2024 naj bi bil v EU ukinjen že pred leti, ko je spremembo izglasoval Evropski parlament v letu 2019. Vendar se je zadeva ustavila tam. Sprva so čakali na izvedbo ocene vpliva, nato pa je proces zastal pri odločitvi posameznih držav o izbiri med poletnim in zimskim časom.

Premik ure na zimski čas je v nekaterih državah po svetu že ukinjen

Navkljub temu, da je premikanje ure bilo načrtovano za varčevanje z energenti za čas ekonomske krize povezane z energenti (podobno kot dandanes) v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ti ukrepi po analizah nikoli niso opravičili obljubljenega.

Mnoge države po svetu so tako že ukinile premikanje ure. Premik ure na zimski čas 2024 tako na primer ne bo izveden v Turčiji, Armeniji, Azerbajdžanu, Egiptu, Sudanu, Siriji, Iran, Iraku, Argentini, Braziliji in Rusiji.