Kaj se zgodi v telesu, ko ne moremo več
Verjetno ste kot kolesar že doživeli, da ste med vožnjo dobili tisti neprijeten občutek nemoči, celo slabosti, praznosti, popolne praznine in strašne utrujenosti.
V kolesarskem žargonu temu rečemo: »trokaža, rdeče lučke, prazen tank, praznina, lakota, crknjenost« ... Kaj se je zgodilo? To smo vprašali Mirana Kavaša, enega izmed najbolj cenjenih kolesarskih trenerjev pri nas.
Potrošil si vse zaloge glikogena oziroma hitro energijo in ostala ti je le maščobna energija oziroma počasna energija, ki še omogoča, da se nekako privlečeš domov. Ko prideš domov, želiš hitro užiti obrok in s tem obnoviti porabljeno energijo.
Podobne občutke doživljajo tudi vrhunski kolesarji, kadar so dirke dolge in zelo intenzivne. Tudi njim zmanjkuje energije, pa čeprav so dobro trenirani in pogosto v času dirke jedo majhne sendviče, energetske tablice, energetske gele ter ob tem pijejo velike količine tekočine. Kljub temu potrošijo več energije, kot so jo v času dirke sposobni s hrano vnesti v telo.
V telesu so shranjene velike količine energije, a telo jih mora pred uporabo pretvoriti v uporabno obliko, in sicer v adenozin trifosfat (ATP). V telesu imamo pripravljenega ATP-ja shranjenega za 2-3 sekunde dela. Za nadaljevanje aktivnosti je potrebna sprotna pretvorba zalog energije v ATP iz ogljikovih hidratov (OH), maščob, kreatin fosfata (CP) in beljakovin.
Ogljikovi hidrati
Pri intenzivni vadbi je glavni vir energije, pridobljena iz OH. Glikogen je kompleksen OH, ki ga imamo shranjenega v mišicah in jetrih, a ga je premalo za večurne napore.
Višja, ko je intenziteta vadbe, prej pridemo do točke, ko začne primanjkovati hitre energije. Glikogenske zaloge zadostujejo le za dve uri srednje intenzivne vadbe. S pravočasnim vnosom energije v obliki OH lahko podaljšamo čas vzdrževanja visoke intenzitete.
Prednost glikogena je, da omogoča preskrbo z energijo tudi pri intenzivnejših naporih, saj lahko izgoreva tudi anaerobno, torej brez prisotnosti kisika.
Maščobe
Maščobe so bogat vir energije in jih imamo v telesu dovolj za več ure vadbe. Ravno zato so maščobe pri vzdržljivostnih športih pomemben vir energije. Kolesarji želijo čim večji delež energetskih potreb pokriti z maščobnim metabolizmom in s tem prihraniti glikogen.
Maščobe izgorevajo le aerobno in za izgorevanje potrebujejo več kisika kot glikogen. Izgorevanje maščob je vezano na aerobno sposobnost.
V pogovoru s kolesarji je večkrat opaziti, da ne razumejo pojmov. Trenerji priporočajo hrano bogato z OH, za vzdržljivostno vadbo pa potrebujemo maščobe. Zakaj? Maščobni metabolizem je odvisen od aerobne sposobnosti. Več, ko telo sprejme kisika, več maščob bo lahko zgorelo. Pri izgorevanju maščob se ne ustvarja laktat.
CP ali šprinterska energija
Bi lahko imenovali šprinterska energija in jo nujno potrebujemo pri pospeševanju in v hitrih zaključkih dirk. Izgoreva lahko brez prisotnosti kisika. Ker so v telesu shranjene majhne količine CP, se prvi znaki pomanjkanja sprinterske energije pojavijo že po nekaj sekundah sprinta. Razpoložljiva količna ATP in CP zadostuje le za 6-7 sekund sprinta. Potreben čas za obnovo porabljenega CP znaša 3-5 minut.
