Kaj vse neposredno znižuje krvni tlak
Natrij. Pretirano uživanje soli je daleč najbolj poznan dejavnik v prehrani, ki vpliva na krvni tlak. Povprečno je užijemo dvakrat več, kot je priporočeno.
Evropsko združenje kardiologov priporoča omejitev vnosa natrija na 2 grama dnevno, kar je okoli 5 gramov soli. Zmanjšan vnos soli ugodno vpliva na pritisk pri okoli polovici ljudi in zniža pritisk za 2–8 mmHg.
Kalij. Zadosten vnos kalija zniža krvni tlak do 5 mmHg. Z njim sta bogata predvsem sveže sadje in zelenjava.
Kalcij in magnezij. Vnos kalcija se priporoča v obliki naravnih virov. Prehranski dodatki niso priporočljivi, ker je učinek nepredvidljiv in lahko tudi zvišajo pritisk. Magnezij lahko jemljemo v obliki prehranskega dodatka v odmerku 500–1000 mg in zniža pritisk do 6 mmHg.
Cink. Osebe z znižano koncentracijo cinka v krvi imajo višji pritisk. Priporočen dnevni odmerek je 50 mg.
Beljakovine. Velik vnos beljakovin znižuje pritisk. Največji pozitivni učinek imajo beljakovine iz rastlinskih virov in manjši beljakovine iz živalskih virov.
Maščobne kisline omega-3. Znižujejo krvni tlak do 8 mmHg in znižajo srčni utrip.
Vlaknine. Po nekaterih raziskavah lahko znižajo pritisk za do 8 mmHg.
Vitamini C, E in D. Največ dokazov je za ugodno delovanje vitamina C v odmerku 250 mg dvakrat dnevno.
Koencim Q10. Raziskave kažejo na pomembno znižanje krvnega pritiska za do 15 mmHg ob številnih drugih ugodnih učinkih na bolezni srca in ožilja.
Piknogenol. Pridobivajo ga iz lubja posebnih borovcev. Raziskave kažejo na znižanje krvnega tlaka za okoli 7 mmHg.
Česen. Štiri grame česna v stroku dnevno je po raziskavah znižalo krvni pritisk za 8,5 mm Hg.
Sezam. Več manjših raziskav je pokazalo znižanje krvnega tlaka do 8 mmHg ob uživanju okoli 2,5 g črnega sezama.
Alge wakame. So priljubljena vrsta morskih alg Daljnega vzhoda. Tri grame dnevno zniža pritisk za okoli 14 mmHg.
Kava, čaj in kakav. Zeleni in črni čaj znižujeta krvni tlak. Sto gramov temne čokolade dnevno je znižalo krvni tlak za okoli 5 mm
Hg. Učinek kave je odvisen od genetike, pri 95 odstotkih ljudi redno uživanje poveča možnost razvoja povišanega pritiska, pri redkih posameznikih pa ga celo znižuje.
Prehrano lahko uspešno kombiniramo tudi z zdravili. Obstaja več kombinacij, ki delujejo vzajemno in povečajo učinek zdravil. Stranski učinek veliko zdravil je zmanjševanje zalog mineralov, vitaminov in nekaterih drugih elementov, ki jih je prav tako smiselno nadomeščati.
Krvni tlak je v naših rokah
Prehrana v kombinaciji z drugimi ukrepi življenjskega sloga lahko bistveno vpliva na mejno povišan krvni tlak in arterijsko hipertenzijo nižjih stopenj.
Pri močno povišanem pritisku pa je smiselno kombinirano zdravljenje z zdravili in prehranskimi, vedenjskimi ter drugimi ukrepi. Najpomembnejši prehranski ukrep niso prehranski dodatki, ampak izbira zdravih živil pri vsakem obroku, kar zagotovi elemente, ki znižujejo krvni tlak in imajo še številne druge pozitivne učinke.
Lahko so učinkoviti tudi prehranski dodatki, vendar se je prej smiselno posvetovati s strokovnjakom. V prihodnosti bo verjetno mogoče prehrano prilagoditi tudi glede na genski zapis posameznika in tako še povečati njen učinek.
Najpomembnejše od naštetega pa je zavedanje, da mi sami vplivamo na dogajanje v telesu in s tem prevzamemo odgovornost za naše zdravje. Nikakor nismo nemočen opazovalec, ampak je krvni tlak v naših rokah (in hrani, ki jo nesejo v usta).
