Kajenje trave pusti sled na genih – in morda celo na tvojih potomcih
Uporaba kanabisa lahko vpliva na epigenom: študija razkriva dolgoročne spremembe v izražanju genov.
Obsežna študija več kot tisoč odraslih oseb je pokazala, da lahko uživanje kanabisa povzroči epigenetske spremembe, ki vplivajo na delovanje človeškega telesa.
Znanstveniki poudarjajo, da so učinki lahko dolgoročni in potencialno prenosljivi na naslednje generacije.
Epigenom kot stikalo za gene
Uporaba kanabisa lahko vpliva na epigenom – kompleksno mrežo kemičnih spojin, ki uravnava izražanje genov, kaže nova znanstvena raziskava, objavljena v reviji Molecular Psychiatry.
Epigenom deluje kot sistem stikal, ki vključuje, ali izključuje določene gene, s čimer pomembno vpliva na fiziološke procese v telesu.
»Opazili smo povezave med kumulativno uporabo marihuane in več epigenetskimi označevalci čez čas,« je ob objavi rezultatov pojasnila epidemiologinja dr. Lifang Hou z Univerze Northwestern, ena vodilnih avtoric študije.
Dolgoročna študija na več kot tisoč odraslih
Raziskava je zajela približno 1.000 odraslih oseb, ki so sodelovale v 20 let trajajoči študiji. Udeleženci, stari med 18 in 30 let ob začetku opazovanja, so večkrat poročali o svoji uporabi kanabisa, raziskovalci pa so jim po 15 in 20 letih odvzeli krvne vzorce.
Z uporabo teh vzorcev so znanstveniki analizirali epigenetske spremembe, s posebnim poudarkom na stopnji metilacije DNK – procesu, pri katerem se DNK molekuli dodajajo metilne skupine.
Čeprav se pri tem genetska koda ne spremeni, metilacija vpliva na to, ali in kako se geni izražajo, saj lahko celicam oteži »branje« genetskih navodil.
Zaznani desettisoči epigenetskih označevalcev
V krvnih vzorcih, odvzetih po 15 letih, so raziskovalci identificirali 22 epigenetskih označevalcev, povezanih z nedavno uporabo kanabisa, ter 31 označevalcev, ki so bili povezani s kumulativno uporabo. Po 20 letih so odkrili kar 132 označevalcev, povezanih z nedavno uporabo, ter 16, povezanih z dolgoletno izpostavljenostjo.
Kaj je epigenom? Ključ do razumevanja, kako okolje vpliva na naše gene.
Epigenom je skupek kemičnih sprememb, ki uravnavajo aktivnost genov, ne da bi spremenile zaporedje DNK. Gre za dodatno plast nad genomom – torej nad dednim zapisom – ki določa, kateri geni bodo aktivni ali tihi v določenem trenutku in v določenem tipu celice.
»Ti podatki nam omogočajo razumevanje tako trenutne kot pretekle izpostavljenosti kanabisu,« je poudarila dr. Hou. »V prejšnjih študijah smo že ugotovili povezavo med uporabo marihuane in epigenetskimi znaki staranja. Tokrat smo želeli ugotoviti, ali obstajajo specifični označevalci, povezani z zdravjem.«
Možni vplivi na prihodnje generacije
Epigenetske spremembe, sprožene z metilacijo DNK, so lahko posledica okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Po mnenju raziskovalcev lahko te spremembe vplivajo tudi na prihodnje generacije. Kanabis tako lahko z epigenetskimi mehanizmi vpliva na zdravje potomcev, čeprav so za potrditev teh učinkov potrebne dodatne raziskave.
Zanimiv je tudi podatek, da je bil eden izmed identificiranih označevalcev doslej že povezan z uporabo tobaka. »To kaže na možne skupne epigenetske poti med kajenjem tobaka in uživanjem marihuane,« je pojasnila Hou.
Povezave z nevrološkimi in hormonskimi motnjami
Nekatere izmed odkritih epigenetskih sprememb so bile že prej povezane z različnimi zdravstvenimi težavami – od celične proliferacije in hormonskih neravnovesij do nevroloških motenj, kot sta shizofrenija in bipolarna motnja. Ugotovljene so bile tudi povezave z zlorabo substanc in nekaterimi okužbami.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da študija ne dokazuje vzročnosti – torej, da bi kanabis neposredno povzročal epigenetske spremembe ali zdravstvene težave. »Naše delo kaže le na statistične povezave,« je poudaril epidemiolog dr. Drew Nannini, prav tako z Univerze Northwestern.
Pomen za prihodnje raziskave
Kljub omejitvam gre za pomemben korak naprej pri razumevanju dolgoročnih učinkov marihuane. Avtorji študije poudarjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave v širših populacijah, saj bi le tako lahko ugotovili, ali so ugotovitve splošno veljavne.
»Študije, ki bi raziskovale vpliv marihuane na zdravstvene izide, povezane s staranjem, bi lahko dodatno osvetlile dolgoročne posledice uporabe kanabisa,« je dodal dr. Nannini.
Kanabis je v številnih državah, vključno z nekaterimi zveznimi državami ZDA, že legaliziran. A kot opozarjajo raziskovalci, še vedno ni dovolj raziskav o njegovih dolgoročnih učinkih na zdravje. Prav epigenetske spremembe bi lahko v prihodnje postale ključni pokazatelj teh učinkov.
