Kako in kam na družinsko kolesarjenje v Sloveniji
Vendar nekaj moramo vedeti. Kolesarji so del prometa, zato se morajo zavedati, da je varnost na prvem mestu, potem pa pridejo na vrsto drugi užitki.
Slovenija ni več skopa s kolesarskimi stezami, je tudi vse bolj bogata s privlačnimi in ne toliko prometnimi potmi.
Na kolesu človek nikoli ne ve, kaj ga čaka za ovinkom.
Za vse, ki bi radi s svojo družino prekolesarili kak lep dan ali lep kos dežele, smo izbrali nekaj tipičnih družinskih kolesarskih izletov.
Preden se z družino odpravite na kolesarjenje, je treba podati nekaj osnovnih nasvetov, da se lep dan ne bi spremenil v pravo družinsko moro.
-Tako otroška kot starševska kolesa morajo biti tehnično brezhibna. S tem se bomo izognili nepotrebnim težavam na poti. Nasvet: pred prvim izletom naj specializirani serviser koles pregleda in po potrebi popravi vsa vaša kolesa.
-Guma poči, ko to najmanj pričakujemo. Ne pozabimo na mini orodje, zračno tlačilko, rezervno zračnico in pribor za montažo in demontažo plašča. Ne smemo pozabiti, da ima vsako kolo svojo velikost zračnice! Nasvet: vsak serviser vam bo priporočil, kakšno orodje morate imeti vedno s seboj.
-Žeja in lakota na kolesu prej presenetita. Nasvet: Eden od staršev naj vzame nahrbtnik ali kolesarsko torbo, v katero naj da dodatno pijačo in kaj za pod zob.
-Čelada je danes obvezna tako za otroke kot starše. Nasvet: Starši, bodite pozorni, kako si otrok povezne čelado. Ni dovolj zgolj imeti jo na glavi. Čelada mora biti na otrokovi glavi nemoteča ter varno in ravno prav tesno pripeta.
-Slovenija že ima kolesarske steze, zato prekolesarite najprej te. Nasvet: na kolesarskih stezah, kjer ni avtomobilov, boste pridobili »družinske« izkušnje, ki jih boste lažje potem uporabili za kake druge poti, kjer se avtomobilom ne boste mogli izogniti.
-Dan pred odhodom dobro preverite vremensko napoved. Nasvet: v poletnem času se vreme hitro spreminja. Tudi močno sonce je lahko zelo moteče.
Verjetno najlepša kolesarska steza v Sloveniji se začne v Bohinjski Bistrici
Izhodiščna točka: Bohinjska Bistrica (na stezo lahko zavijete desno nekaj sto metrov od Petrolove bencinske črpalke. Drugi vstop je na poti med Bistrico in Brodom, na desni strani)
Dolžina: 15 km, višinska razlika 150 m, v celoti asfaltirana
Ne spreglejte: čudovite okolice ne morete spregledati, steza je opremljena z ličnimi lesenimi postojankami, zavetišči pred dežjem ali zgolj namenjenimi za počitek, ob stezi boste naleteli tudi na izvirno bohinjsko vodo. Prečkali boste idilične bohinjske vasi.
Najboljši čas za izlet: V poletnem času Bohinj postane hladni obkladek, ki pomaga zdržati neznosne mestne, betonske vročine.
Kranjskogorska kolesarska železnica
Izhodiščna točka: Mojstrana, lahko tudi Jesenice (sledite modri tabli D-2)
Dolžina: 12 km iz Mojstrane do Kranjske gore, vendar se steza konča 15 km naprej v Italiji v Trbižu.
Ne spreglejte: Steza je speljana po bivši železniški progi, zato je toliko bolj zanimiva. Pot se do Kranjske Gore sicer rahlo vzpenja, vendar otroci zaradi same zanimivosti poti tega niti opazili ne bodo. Če boste nadaljevali proti Trbižu, ne spreglejte Bikeparka v Kranjski Gori, Mangrtskih jezer oz. Belopeških, čudovitih Zelencev, vasi Rateče in seveda Trbiža, ki so ga nekoč zelo oblegali slovenski kupci kavbojk in usnjenih jaken.
Najboljši čas za izlet: V poletnem času. Pot je v večini speljana skozi senčno obrobje gozdov.
Pokljuka, kislo mleko in mir
Izhodišče: Hotel Šport (desno s parkirišča proti Goreljku, na desni strani glej smerokaz za Zajamnik)
Dolžina: 23 km, delno asfalt in večina makadama. Prekolesarili boste krog od Hotela Šport prek Goreljka, Zajamnikov, Uskovnice, Rudnega polja in nazaj pred Hotel Šport.
Ne spreglejte: Zajamniki so tista vas, ki je na vsakem slovenskemu koledarju slovenskih idiličnih vasic. Uskovnica je vasica, kjer se lahko okrepčate z domačo hrano, ne pozabite na kislo mleko.
Najboljši čas za izlet: Poletje, ko je v dolinah neznosna vročina, je Pokljuka vsekakor balzam za vso družino.
Porečanka, mimo oljk in skozi predore
Po slovenski Istri teče del ene najprijetnejših kolesarskih poti na sploh v naši bližini. Po njej lahko kolesarimo tudi družinsko, saj ni zahtevna, je pa nadvse zanimiva, saj prav tako kot kranjskogorska teče po zapuščeni železniški progi.
Izhodišče: Škofije, smer Srmin čez viadukt, ki prečka avtocesto A1 in se nadaljuje vse do Lucije in skozi Sečovlje zapusti Slovenijo in se nadaljuje čez hrvaško Istro vse do Poreča. Vendar za družinsko kolesarjenje je čisto dovolj, če se peljete zgolj od Škofij do Sečovelj in nazaj.
Dolžina: 60 km v obe smeri, primerna za otroke nad deset let.
Ne spreglejte: Trasa poteka po poteh, ki jih iz avtomobila ne opazite. Za otroke je bližina morja dodatna motivacija za poganjanje pedal. Nagledali se boste oljk, vozili skozi predore, vasi in mesta …
Najboljši čas za izlet: Pomlad in jesen, kajti poleti zna biti precej vroče, čeprav predori prijetno hladijo.
Kolesarjenje 500 metrov pod zemljo
Če to ne bo zanimivo za vaše otroke, potem jih boste težko prepričali za kako drugo turo.
Uporaba čelade in naglavne svetilke je obvezna oprema, ki si jo boste lahko izposodili in je všteta v ceno avanture. Spodaj je stalna temperatura 10 stopinj Celzija, zato priporočajo uporabo dolgih hlač, oblačil z dolgimi rokavi, vetrovke in kolesarskih rokavic, ne glede na letni čas.
Izhodišče: Rudarski muzej v Mežici, kjer se morate dogovoriti z vodnikom, ki vas bo peljal do vhoda v jamo. Izhod iz jame je v drugi dolini od tu boste po cesti odkolesarili nazaj do Rudarskega muzeja na Glančniku. Tam boste oddali izposojeno opremo in oprali kolesa ter si ogledali številne muzejske zbirke. Za dogodivščino s kolesi v podzemlju potrebujete najmanj dve uri časa. Pozimi in v primeru slabega vremena lahko organiziramo prevoz za kolesarje in kolesa tudi od izhoda iz rudnika.
Dolžina: 5,5 km, primerna tudi za otroke do deset let.
Izlet je plačljiv po osebi, lahko si izposodite tudi kolesa. V ceno je vključeno vodenje, prevoz do vhoda v jamo, izposoja svetilke in čelade ter ogled muzeja na Glančniku.
