Koža nas varuje in naredi edinstvene. Kako in s čim jo uničujemo?
Odkar maščevje štejemo za organ in je debelost dobila pandemične razsežnosti, je koža izgubila prvo mesto in je drugi največji organ, brez katerega ne moremo preživeti. Pomembna je kot srce, možgani, jetra, ledvica in drugi vitalni organi. S svojo površino, ki pri človeku obsega od 1 do 2 kvadratna metra, je zunanjemu okolju najbolj izpostavljen organ.
Koža nas varuje, skriva in nas naredi edinstvene, je zaščitna pregrada pred mehanskimi, toplotnimi in kemičnimi poškodbami, preprečuje izgubo tekočine, zmanjšuje škodljive posledice UV-sevanja, uravnava telesno temperaturo, ima pomembno obrambno vlogo in je senzorni organ za dotik in temperaturo. Težave z njo so lahko posledica različnih vzrokov. Poznamo bolezni, ki so omejene samo na kožo. Veliko je tudi bolezni, ki se na njej pokažejo, a je njihov vzrok na popolnoma drugem delu telesa.
Številni pogosti kožni problemi so povezani tudi s sodobnim načinom življenja. Njihov vzrok je naš življenjski slog. Dejavniki, ki negativno vplivajo na kožo, so notranji ali zunanji, telesni ali psihološki. Pri dovzetnih posameznikih se lahko odzove na različne načine. Nastanejo lahko izpuščaji, akne, luskavica, koprivnica, najpogosteje pa vidimo dermatitis, kožno vnetje. Za poškodbe obstajajo predvsem trije vzroki: pregrevanje, izsušenost in pretirano čiščenje. Tokrat o okoljskih dejavnikih, ki naši koži povzročajo težave.
Zunanji dejavniki
Sončenje. Sončna svetloba je na eni strani izjemno pomembna za življenje, saj zagotavlja zadostno količino vitamina D, po drugi pa je pretirano izpostavljanje kože soncu, kot vsi vemo, škodljivo. Poleg opeklin različnih stopenj predvsem dolgoletno izpostavljanje soncu povzroča nastanek kožnih rakov.
Od manj nevarnih pa do tistih, ki se hitro in pogosto razširijo po telesu. Najbolj izpostavljen predel telesa je glava. Predvsem obrazni del z nosom in ušesi je sončnim žarkom močno izpostavljen in najpogostejše mesto nastanka kožnih sprememb. Zelo pomembna je dobra zaščita s pokrivalom in očali z UV-filtrom, če ne gre drugače, pa tudi s kremo za sončenje.
Mraz. Mrzlo in suho okolje predvsem ob prisotnosti vetrov kožo močno izsuši, kar strokovno imenujemo kseroza. Ta pogosto povzroča srbečico. Predvsem se pogosto pojavijo težave pri starejših ljudeh z redno (pretirano) higieno, ki imajo že v osnovi bolj suho kožo. Težave pa lahko nastanejo tudi pri mlajših predvsem aktivnih na zraku ali bolj dovzetnih posameznikih. Pred izsušitvijo dobro pomagajo kreme, ki jo vlažijo.
Notranje okolje
Posteljnina. Pravilna izbira posteljnine je zelo pomembna. Pregrevanje zaradi zadrževanja toplote pod odejo je pogost vzrok težav s kožo. Večslojne tkanine niso primerne za uporabo v poletnih mesecih. Ker toplota ne more potovati skoznje, se večina toplote odvaja iz predela zgornjega dela prsnega koša, glave in vratu.
Potenje, s katerim se telo poskuša znebiti toplote, je najizrazitejše v času rahlega spanca in povzroča srbenje, praskanje in seveda slabši spanec. Nastane lahko dermatitis na obrazu, pojavi se temno obrobljena koža okoli oči, težave z lasiščem, akne in druge spremembe. Skratka zelo pomembno je, da odejo izberemo tako, da odgovarja temperaturi okolice.
Delovna mesta. Uporaba klimatskih naprav je že ustaljen standard, vendar njihova lastnost izsuševanja zraka koži ne koristi. Izoblikoval se je poseben termin za z ekrani povzročen dermatitis, katerega glavni vzrok je že omenjena izsušenost kože. Težava je, da imamo običajno na delovnem mestu manjše možnosti za spremembo okolja. Uspešno lahko rešijo težave naravno zračenje, redni premori zunaj pisarn, izogibanje kadilcem in uporaba sredstev za vlaženje.
Potovanja. Klimatske naprave v letalih lahko zrak izsušijo vse do pet odstotkov vlažnosti (idealno je med 40 in 65 odstotki). Podobne, a manj ekstremne so razmere tudi v avtomobilih in hotelih. Vsaj na nekaterih mestih si lahko pomagamo z vlažilci zraka.
Moderna tehnologija
Klimatske naprave. Zaradi razširjenosti uporabe klimatskih naprav so težave, ki jih te povzročajo, kljub seveda mnogim pozitivnim učinkom zelo pogoste. Njihov vpliv na vlažnost zraka in kožo smo že opisali.
Oblačila. Veliko umetnih materialov je dobrih izolatorjev, hkrati pa slabo odvajajo znoj, katerega nabiranje povzroči draženje in srbenje, ki ga še poslabšata posledično umivanje in drgnjenje, ko se poskušamo znebiti težave. Pazljivi moramo biti na izbiro oblačil pri športu. Idealna je naravna tkanina z ustreznimi izrezi na mestih, kjer je potenje najbolj izrazito. Pomembno je, da je obleka tudi ohlapna in tako ne povzroča mehanskega drgnjenja.
Čevlji so lahko prav tako prave toplotne škatle, kjer se nam stopala kuhajo v sopari. Predvsem to velja za sintetične in usnjene čevlje, ki jih impregniramo za neprepustnost. To ustvarja idealne razmere za vrsto težav od glivičnih okužb do luščenja in maceracije kože. Nekateri proizvajalci poskušajo to rešiti s posebnimi luknjicami, ki lahko temperaturo v notranjosti zmanjšajo za do tri stopinje. Idealno je, da v toplejšem delu leta nosimo čim bolj odprta obuvala.
Kemikalije. Predvsem detergenti za pomivanje posode, sintetične rokavice za pomivanje lahko težave celo slabšajo. Omogočajo nam, da zdržimo bolj vročo vodo, hkrati pa povzročajo izrazito potenje rok. Vnetja, ki pogosto nastanejo, so zelo odporna proti zdravljenju. Najbolj priporočljivo se je izkazalo pomivanje brez rokavic, z malo detergenta in zaščiteno kožo z ustrezno kremo.
***
Avtor članka je dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine.
