Vsak letni časi različno vpliva na naše telo. Kaj nas čaka jeseni?
V kratkih uricah jesenskega sončnega dneva bi mnogi radi kar poleteli. A telo se na ukaze iz možganskih centrov odziva drugače in velikokrat počasneje kot poleti. Takrat začutimo jesen tudi na telesu. Vpliv letnega časa se pokaže na delovanju našega telesa, naši duševnosti in v vsakdanu.
Nekaj ur vročega sonca na dan telesa ne more prevarati. Notranji nadzorni mehanizmi, predvsem živčni in hormonski, zelo dobro zaznajo, da je sončne svetlobe manj in da so noči daljše in bolj mrzle. Toplotna obremenitev telesa je jeseni bistveno manjša in mehanizmi adaptacije na sončno svetlobo in vročino začnejo popuščati.
Telo se tako lahko bolje posveti drugim presnovnim nalogam, na primer, kako bo konzerviralo energijo v mrazu. Jeseni se začnejo kopičiti »varovalne« plasti.
Kljub temu da si na krožnik ne naložimo več hrane, začnemo postajati mehkejši.
Še manj pa lahko prevaramo življenjski slog. Jesen je čas, ki prinese številne zaposlitve. Vsakodnevni tempo se poveča in v naglici klestimo najmanj nujne stvari. Dokler smo zdravi, v to kategorijo pogosto padeta tudi prehrana in telesna aktivnost. Učinki poletne vadbe začnejo počasi popuščati.
Da je mera polna in je jesen res tu, nas opomni tudi psiha. Na to, da smo bolj brezvoljni, pa tudi žalostni in leni, ne vpliva samo pogled na naravo, ki se počasi pripravlja na zimski spanec. V medicini imenujemo skupek simptomov, ki so povezani z vplivom hladnejših mesecev na organizem, sezonske afektivne motnje.
Motnje razpoloženja so povezane z obdobji, ko je manj sončne svetlobe. Jesen je torej čas, ko začne popuščati tudi razpoloženje.
Po podatkih Ameriškega psihiatričnega združenja se v raznih oblikah slabšega ali žalostnega razpoloženja to kaže pri kar 25 odstotkih populacije. Največjemu tveganju naj bi bile izpostavljene ženske v starosti od 15 do 30 let.
Natančnih številk za Slovenijo nimamo, po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v ambulantah družinske medicine leta 2001 zaradi raznih depresivnih motenj iskalo pomoč 5,8 odstotka ljudi; od tega je bilo žensk skoraj 2,5-krat več kot moških.
Ne glede na številke pa vemo, da nekatere spremembe življenjskega sloga ublažijo vpliv pomanjkanja sončne svetlobe na naš organizem in zmanjšajo vpliv jeseni na razpoloženje. Pa ne samo na duševno plat, tu so tudi spremembe, ki nam omogočajo, da jeseni ostanemo fit ali celo izboljšamo telesno zmogljivost.
Prehrana jeseni
Jesen je pravzaprav pravi prehranski raj. S široko razprtimi rokami ponuja svoje plodove. V tem letnem času je izbira svežih živil največja in za vsak del populacije se kaj najde, tudi za telesno aktivne.
Kopica zrelih sadežev, ki v majhni Sloveniji prihaja praktično s sosedovega vrta, sadovnjaka ali gozda, ponuja kakovostne vire z vitamini bogatih sladkorjev za regeneracijo po vsakršnem naporu, telesnem in duševnem.
Zanimivo je, da sezonske razpoloženjske motnje povečajo željo po sladki hrani. To lahko ravno jeseni potešite s sadjem in ni treba, da brskate za sladkarijami v slaščičarni.
Kilogrami, ki jih pridelate z mastnimi oblikami sladkorjev, ki se skrivajo v torticah, vas bodo spravili kvečjemu v še slabše razpoloženje. Veliko boljši in z vitamini bogat vir sladkorjev je sadje. Pa še siti boste prej.
Sladkorje iz sadja lahko spremenimo tudi v tekočo obliko kakovostnih sadnih sokov. Sadni sok po telesnem naporu je prav tako izjemno dober vir sladkorjev za regeneracijo.
Sveži sokovi vsebujejo tudi številne vitamine in antioksidante. Ker so za regeneracijo, zlasti po vadbi moči ali večurnih naporih, pomembne tudi beljakovine, lahko sadežem dodamo mleko, skuto, jogurt ali jih kar zmešamo s sirotkinimi beljakovinami.
Ena zvrhana merica sirotkinih beljakovin vsebuje približno 25 gramov beljakovin, četrt kilograma gozdnih sadežev pa približno toliko sladkorjev. Oboje zmešamo z dvema žlicama sladkorja ali medu, dodamo lahko še mleko za okus in odličen regeneracijski napitek po telesni vadbi je pripravljen. Ne samo po okusu, tudi po kakovostni ponudbi hranil prekosi marsikatero čudo iz trgovine s prehranskimi dodatki.
Tudi zelenjava je odličen vir hranil, sveži sadno-zelenjavni sokovi pa prave vitaminske bombe. Sadju in zelenjavi na krožniku dodamo še pusto meso ali ribe, nekaj živil iz žitaric, kakšen kos krompirja in vsi pogoji za zdravo prehrano so izpolnjeni. Pa ne le to. Če se z živili oskrbujemo iz lokalnih virov, naša prehrana izpolnjuje tudi merila za prehranjevanje, prijazno do narave.
Ker zunanji viri toplote popuščajo, jeseni v našo kuhinjo ponovno vstopa topla hrana. Ko začne okoli vogalov briti veter, ni boljšega kot topla enolončnica, kozarec vročega kakava ali zelenega čaja. Enolončnice, ki smo jih skuhali iz svežih vrtnin in jim dodali pusto meso, so odličen vir mineralov in beljakovin po dolgem večernem teku.
Sladek sadni poobedek doda še sladkorje in športna regeneracija je popolna.
Tudi kakav ni od muh. Poleg toplote ponuja kakovostne antioksidante in ima podoben učinek kot čokolada. Antidepresivni!
Jedilnik, ki ga ponuja jesen, je torej odličen vir hranil za aktivno populacijo, za sedeči del pa ponuja preveč sladkorjev. To pa je lahko še razlog več, da se lotite telesne vadbe.
Prehranski dodatki
Ob vsej popolnosti se seveda hitro vprašamo, ali je jeseni sploh smiselno dodajati prehrani kakršne koli prehranske dodatke. Odgovor je enostaven in ga ponuja okolje.
Dodatnih vitaminov verjetno ne bomo uživali, ker jih kar mrgoli v okolju. Razen enega – vitamina D. Ko se krajša delež sončne svetlobe v našem vsakdanu, se manjša tudi tvorba vitamina D v koži, zato se zlasti v zimskih mesecih priporoča dodatno uživanje.
Rezultati nekaterih raziskav nakazujejo tudi povezavo med nižjimi vrednostmi vitamina D in debelostjo. Poleg številnih drugih funkcij naj bi reguliral nastajanje leptina. Vrednosti tega pa so tesno povezane z apetitom in presnovo maščobnih celic.
In če že posegate po prehranskih dodatkih, v zimskih mesecih obstaja kar precej razlogov za redno dodatno uživanje nenasičenih omega maščobnih kislin, zlasti če ste kronični bolnik.
Raziskovalci na aberdeenski univerzi so ugotovili, da imajo debeli ljudje okoli deset odstotkov nižje krvne vrednosti vitamina D kot tisti z normalno težo. Ugotovili so tudi, da se kar veliko vitamina D vsrka v maščobne celice in ga telo ne more uporabiti. To je seveda pričakovano, navsezadnje je topen v maščobi.
Telesna aktivnost
Jesen torej kar sama od sebe ponuja prehrano, ki je najboljša za športne aktivnosti. Ponuja pa tudi zelo dobre možnosti za ukvarjanje s športom.
Čeprav je dan krajši, popoldne vročina ni takšna, da bi nas napodila v senco, pa tudi blagodejni večerni hlad se pojavi zelo zgodaj. Vsakodnevni tempo z jesenjo sicer močno naraste, a zaradi boljših možnosti za šport imamo tudi manj izgovorov, zakaj se ne bi odpravili na tek, kolo ali športno igrišče.
Vabijo tudi telovadnice. Jesen je čas, ko se začenjajo številne oblike organizirane vadbe. Ponudba je izjemno pestra in prav vsak lahko najde sebi in tudi svojim težavam primerno skupino.
Takšne oblike telesne aktivnosti so primerne tudi za tiste, ki potrebujejo dodatno spodbudo in se dobro počutijo v družbi.
Če tudi to ne zadošča, pa je jesen čas, ko vam na poti k telesni aktivnosti pomaga osebni trener. Nekaj mesecev nadzorovanega gibanja pod budnim očesom strokovnjaka vam lahko spremeni življenje do pomladi.
Gibanje lahko vključimo v življenje tudi praktično. Veliko staršev opravlja taksi službo za razvažanje otrok na razne aktivnosti. Ko čakate nanje, imate čas, da uresničite priporočila za aktiven življenjski stil. Telesna dejavnost vam bo v kombinaciji s športnoprehransko jesensko ponudbo izboljšala tudi razpoloženje. Bolj zadovoljni boste vsi. Vaši družinski člani, vi in vaše zdravje.
