Kako s pomočjo zdravniškega nadzora začeti hujšati

Mnogi ljudje s prekomerno telesno težo vedo skoraj vse o tem, kaj bi morali jesti, kako pogosto bi se morali gibati in kako bi morali živeti. A kljub temu jim ne uspe.

To ni zato, ker bi bili leni, šibki ali nemotivirani. Razlog je veliko globlji in pogosto skrit pod plastmi vsakdanjega stresa, nepredelanih čustev in fizioloških odzivov telesa.

Prav zato je prvi korak k uspešnemu hujšanju, resničnemu, dolgoročnemu in zdravemu, odločitev, da poiščemo strokovno pomoč.

In to je trenutek, ko vstopi zdravnik.

Prvi pogovor: zemljevid zdravja posameznika

Zdravstveni pristop k hujšanju se ne začne s tehtnico ali kalkulatorjem kalorij. Začne se z razumevanjem. Družinski zdravnik ali specialist interne medicine se s pacientom najprej temeljito pogovori. Ne le o kilogramih, ampak o življenju.

Kaj se dogaja v vsakdanjiku? Kaj posameznika žene k nezdravim navadam? Kakšna je njegova zgodovina hujšanj? Kakšne so zdravstvene posledice? In nenazadnje, kaj si pacient sploh želi?

Zdravnik ne ponuja enega samega recepta, ampak pomaga zarisati zemljevid zdravja. Ugotavlja vzroke debelosti in predlaga pot, ki je z vidika zdravja najbolj učinkovita, varna in predvsem izvedljiva.

Diagnostika in vključeni strokovnjaki

Ko se enkrat odločimo za medicinsko podprt pristop, je treba narediti celostno diagnostiko. Ta vključuje:

• klinični pregled in laboratorijske teste (sladkor, lipidi, hormoni, vnetni parametri),
• oceno telesne sestave, saj ne gre samo za kilograme, temveč za razmerje med mišično in maščobno maso,
• psihološko oceno, če obstaja sum na čustveno prenajedanje ali motnje hranjenja,
• oceno prehranjevalnih navad in energijskega vnosa, ki jo opravi klinični dietetik ali nutricionist,
• oceno telesne dejavnosti in zmožnosti za gibanje, pogosto s pomočjo fizioterapevta ali kineziologa.

Včasih se v tim vključijo tudi psihologi, specialisti endokrinologi ali celo psihiatri, kadar so prisotne globlje duševne stiske.

Nova študija: hujšanje lahko uničuje vaše kosti, razen če upoštevate to pravilo

Prehranska obravnava: več kot le dieta

Pomembno je razumeti, da cilj ni samo »pojej manj in gibaj se več«. Ti nasveti so večini že znani, a redko delujejo brez ustrezne podpore.

Klinični dietetik pacientu pomaga razumeti njegovo presnovo, ritem telesa, hormonske odzive in potrebe po hrani. Prehranski načrt ni univerzalen, temveč je prilagojen življenjskemu slogu, delu, bioritmu in predvsem pacientu kot celoti.

Zakaj sami ne zmoremo?

Številni posamezniki že več let vedo, da imajo težavo. Morda so poskusili že desetine diet, telovadbo, aplikacije in prehranska dopolnila. Nekateri so izgubili kilograme, a so se ti hitro vrnili. Zakaj?

Ker niso rešili temeljnega problema. Niso imeli podpore. Niso razumeli, kaj jih žene k hrani. In niso imeli nekoga, ki bi jih spremljal na poti in jih ustavil, ko se znova zaplete.

Zdravniško vodenje pomeni tudi nadzor nad pričakovanji, sledenje napredku, prilagajanje ciljev in preprečevanje zdrsov v motnje hranjenja. Proces hujšanja ni linearen, zato je pomembno, da ima bolnik občutek varnosti.

Začetek ni konec, je šele začetek

Ko se odločimo za zdravljenje pod zdravniškim nadzorom, se proces šele začne. Najprej se oblikuje kratkoročni načrt. Pogosto že v prvih tednih pride do občutnega izboljšanja počutja, zmanjšanja utrujenosti in večje motivacije. Nato se pristopi k dolgoročnemu načrtu, ki vključuje tudi morebitno farmakološko podporo, če je ta medicinsko upravičena.

Najpomembnejši korak: pogum, da poiščemo pomoč

Debelost ni osebna napaka, temveč kompleksno zdravstveno stanje. In prav zato je rešitev v zdravstvu, ne v oglasih za hitro hujšanje. Ko se posameznik prvič odloči za strokovno pomoč, naredi največji in najpomembnejši korak. Od tam naprej ni več sam.

Če se vam zdi, da je čas, da prevzamete nadzor nad svojim telesom, zdravjem in življenjem, stopite do svojega zdravnika. Morda ne bo enostavno, a bo prvič zares učinkovito.

Debelost ni vaša krivda – odkrijte skrivnosti, kako jo premagati

Kdo pripravi prehranski načrt?

Zdravnik praviloma ne pripravlja podrobnega prehranskega načrta. Njegova vloga je drugačna, a ključna:

Vloga zdravnika:

• postavi zdravstveno diagnozo (npr. debelost, presnovni sindrom, inzulinska rezistenca ipd.),
• oceni splošno zdravstveno stanje (npr. krvni tlak, sladkor, hormoni, bolezni, zdravila),
• presodi, ali je potrebna vključitev farmakološkega zdravljenja (npr. zdravila za hujšanje),
• pacienta usmeri k ustreznim strokovnjakom – predvsem k kliničnemu dietetiku.

Vloga kliničnega dietetika:

To je oseba, ki ima ustrezno izobrazbo (visokošolsko ali univerzitetno iz dietetike) in je strokovnjak za klinično prehrano. Njegova naloga je, da:

• opravi temeljit prehranski pogovor s pacientom,
• analizira prehranske vzorce, navade, čustvene sprožilce (npr. prehranjevanje pod stresom),
• pripravi individualen prehranski načrt, ki je:
• zdravstveno varen,
• energijsko primeren,
• upošteva presnovne potrebe posameznika,
• dolgoročno vzdržen,
• spremlja napredek, prilagaja načrt, svetuje pri težavah, motivira.

V praksi se torej pacient najprej obrne na zdravnika, ta pa (če je pristop celosten) sodeluje z dietetikom, včasih tudi s psihologom ali psihiatrom, kadar so prisotna čustvena ozadja debelosti.

Skriti krivci za bolečine v hrbtu, ki niso poškodbe

Kaj, če zdravnik nima dostopa do dietetika?

V Sloveniji ima javno zdravstvo še omejene možnosti na tem področju. V zdravstvenih domovih dietetika pogosto ni, razen na določenih oddelkih (npr. diabetoloških ambulantah). V teh primerih zdravnik pacientu priporoči samoplačniški obisk kliničnega dietetika (zasebna ordinacija), ali napotitev v bolnišnico ali specialistično ustanovo, če gre za hujšo obliko debelosti.

Na koncu (ali začetku)

Zdravnik je začetna točka in koordinator zdravljenja. Prehranski načrt pa je strokovno delo kliničnega dietetika, ki je specializiran za to področje. Najbolj učinkovito hujšanje se zgodi, kadar sodelujeta oba, vsak na svojem področju, a za skupni cilj.