Kako ublažiti tesnobno počutje
Anksioznost ali tesnoba je duševna motnja, ki resno moti in ogroža naše zdravje ter kvaliteto našega vsakdanjega življenja. Tako piše Moj psihoterapevt.
In nadaljuje … Telesne in vedenjske spremembe so zelo podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres. Lahko so postopne ali pa se začnejo nepričakovano.
Lahko trajajo nekaj minut ali pa se pokažejo kot intenziven panični napad. Če ti občutki vztrajajo, predstavljajo oviro pri vsakdanjih aktivnostih, če te tesnobnosti ni moč nadzorovati, govorimo o bolezenski tesnobi ali anksioznih motnjah.
Kako si pomagati?
Zapis smo povzeli po spletni strani Medicine Net. Avtorica je Kirstie Ganobsik, HealthDay Reporter.
Najboljši način razmišljanja o anksioznosti je po mnenju strokovnjakov ta, da jo vidimo kot tri medsebojno povezane in vzajemno delujoče sestavine: mišljenje ali kognicijo, občutke ali čustva in nato vedenje.
Če želimo na eni od teh treh točk poseči v vzorec in ga prekiniti, lahko s tem zmanjšamo, ali odpravimo fiziološki del tesnobe. Če menite, da imate generalizirano anksiozno motnjo ali katero koli drugo vrsto anksioznosti, je treba upoštevati nekatere opozorilne simptome.
Kako lahko prepoznate najpogostejše simptome anksioznosti, in, kako jih umiriti, če se pojavijo.
Pogosti simptomi tesnobe
Vsaka vrsta anksioznosti je edinstvena, vendar imajo nekatere skupne simptome:
- predvidevanje najhujšega ali pretiran strah pred grožnjo
- hitro dihanje
- razbijanje srca
- utrujenost
- potenje in tresenje
- slabost, driska in povečano uriniranje
- nemir ali razdražljivost
Predvidevanje najhujšega ali pretiran strah pred grožnjo
Običajno je kognitivna komponenta vseh težav s tesnobo pričakovanje ali predvidevanje, da se bo zgodilo nekaj slabega.
To pretirano razmišljanje o tem, da se vam bo zgodilo nekaj strašnega, je lahko posledica več dejavnikov:
- negativne ali travmatične življenjske izkušnje
- anksioznost v družini
- dolgotrajne bolezni
Kako se lahko spoprimete s pretiranim strahom?
Naravni odziv je sicer pobegniti iz situacije ali se ji popolnoma izogniti, vendar se s tem stvari dolgoročno poslabšajo.
Namesto tega strokovnjaki priporočajo uporabo kognitivno-vedenjske terapije (CBT) in vodene izpostavitvene terapije, s katerima si prizadevamo, da bi se bolj zavedali, kaj mislimo in čutimo, nato pa lahko nad tem prevzamemo večji nadzor.
Eden od načinov za to je meditacija, saj se naučimo opazovati, kaj se dogaja v možganih. In kadarkoli se teh stvari bolj zavedamo, jih je nekoliko lažje nadzorovati. Tako lahko sčasoma pridobimo nekaj odpornosti in odpornosti na situacijsko anksioznost.
Hitro dihanje
Ko začnemo razmišljati o skrb vzbujajočih, zaskrbljujočih ali strašljivih mislih, možganska amigdala (amigdala je del možganskega sistema, ki zazna nevarnost in nanjo odgovori) pošlje krizni signal možganskemu poveljniškemu centru, hipotalamusu.
Hipotalamus nato pošlje signal simpatičnemu živčnemu sistemu, ki sproži odziv na stres in naroči nadledvični žlezi, naj sprosti adrenalin. Če se zaznana nevarnost nadaljuje, se lahko sproščajo tudi drugi spodbujevalni hormoni, kot je kortizol.
Ta odziv se včasih imenuje boj ali beg.
Ena od njegovih posledic? Dihanje postane hitro in plitvo.
Dobra stran tega je, da je dihanje morda edini fizični simptom tesnobe, ki je tudi sam po sebi rešitev. Hitrost in globina dihanja sta zelo pomembna za naše duševno stanje.
Če dihamo zelo plitko in hitro, se naš živčni sistem začne uravnavati in počutimo se napeto in tesnobno. Če pa dihamo počasi, se dejansko vključi protistresni odziv.
Z dihalnimi vajami in praksami joge, kot je tibetanska oblika dihanja in meditacije, imenovana tummo, se lahko naučimo zmanjšati hitrost dihanja in celo izboljšati druge simptome tesnobe.
Razbijanje srca
Najpogostejši vzrok srčnih palpitacij izven notranjih težav s srcem je tesnoba. Te se lahko kažejo kot razbijanje ali hitenje srca, nereden srčni utrip ali trepetanje v prsih.
Tako kot hitro dihanje je tudi razbijanje srca posledica odziva boj ali beg.
Vaje dihanja z diafragmo, masaža in zdravljenje z biološko povratno zvezo lahko pomagajo upočasniti srčni utrip. Tudi vadba, zlasti joga ali Tai Chi, lahko privede do bolj sproščenega stanja. To pomaga tudi pri drugih simptomih, ki jih sproži odziv boj ali beg, kot so slabost, driska, nemir, razdražljivost, potenje in tresenje.
Utrujenost
Utrujenost ali izčrpanost je lahko posledica nenehnih skrbi, povezanih z anksioznostjo.
Utrujenost se lahko pojavi tudi po odzivu boj ali beg, ko vaš parasimpatični živčni sistem deluje tako, da umirja sisteme uma in telesa. Glavna naloga tega odziva je, da pomaga ohranjati energijo ter počivati in prebavljati.
Dovolj spanja je eden glavnih načinov za premagovanje utrujenosti.
Za zdravljenje številnih simptomov tesnobe se lahko predpišejo tudi zdravila, no, o tem vedo vse zdravniki, mi pa nič …
Le to, da po mnenju strokovnjakov zdravila lahko olajšajo preusmeritev možganov v bolj pozitivne misli in povečajo v odpornost proti anksioznosti.
