Kako vaditi, ko nas telo opomni, da smo trikrat starejši, kot smo bili nekdaj
Andy Jones-Wilkins je elitni ultra tekač in pedagog. Ultramaratone je začel teči leta 1996 in ultramaratone na 100 milj leta 2000; znan je postal po tem, da je pogosto končal med najboljšimi, ni pa nikoli zmagal na nobeni dirki.
Je tudi trener opri CTS Ultrarunning, od koder povzemamo njegov zapis, namenjen starejšim tekačem.
»Ko sem dopolnil 50 let, sem se počutil kot starec, prav tako. Čeprav vem, da je starost le številka, je bilo nekaj čudnega v obeh v velikih številih, 5-0, vse je bilo nekoliko drugače. Odkrito povedano, zdelo se mi je, da sem po 50-letih na strani življenja, ki vodi navzdol.
Potem, ko sem bil zaradi tega spoznanja nekoliko depresiven, sem začel razmišljati o tem, kaj v življenju mi daje užitek in kako lahko razumem in sprejmem nova dejstva, in najdem načine, kako jih ohraniti ali izboljšati v tej življenjski fazi.
Seveda je bil tek blizu vrha mojega seznama. To je zagotovo eden najbolj prijetnih delov mojega vsakdanjika, in tako sem kot tekač in tekaški trener začel razmišljati o tem, katere stvari so najpomembnejše za starajočega se tekača. In sem na tej poti prišel do petih ključnih nasvetov, kako še naprej srečno teči v in skozi starost.«
Začetek je zdaj počasen
»Pri mojih letih so minili dnevi, ko sem lahko vsako jutro samo vstal iz postelje, skočil v tekaška oblačila in tekel s hitrostjo 11 kilometrov na uro, že takoj za svojim pragom.
Zdaj prvih približno 10 minut vsakega teka mine v zelo, zelo počasnem teku, da se prepričam, da vse še deluje, da kri odteče do okončin in da povečan srčni utrip pomeni zame vzdržno raven.
Zato je pomembno, da se ne pustimo zapeljati naporu že v teh prvih nekaj kilometrih, ampak jih raje sprejmemo kot del procesa in si omogočimo, da bomo v drugem delu vadbe tek spremenili v nekaj boljšega.«
Vzemite si več preprostih dni
Mnogi mlajši tekači so v preteklih letih vadili po vzorcu trdega/lahkega treninga, na tedenski in mesečni osnovi. In večino svojega tekaškega življenja sem počel enako.
Vendar pa sem s starostjo začel težiti težil k ciklu težko/lahko/lahko. Preprosto povedano, zdi se, da dodaten zelo lahek dan med težkimi napori omogoča, da so potem težki napori dejansko težki, ne pa da so le še en poskus hudega napora v dnevu, ko bi res moral biti lahek. Kvalitetni in zahtevni treningi krepijo tudi samozavest, tako, da čeprav jih imam danes manj, se mi zdi, da od njih dobim več.
Gradite več mesecev, ne tednov
Čeprav se staramo, imamo mnogi od nas še vedno dolgoročne cilje, pa naj bodo to velike poletne dirke na 150 kilometrov, teki, ki smo si jih vedno želeli dokončati, ali preprosto priti na štartno linijo lokalnega 50 kilometrov dolgega teka tako dobro pripravljeni, kot smo le lahko.
Po mojih izkušnjah starejši športnik potrebuje več časa za dosego vrhunca v pripravljenosti kot mlajši. Čas za raven telesne pripravljenosti, za katero je bilo pri naših 30-ih morda potrebnih 8 tednov, lahko zdaj traja 16- do 20 tednov.
Počutim se, kot da sem svoj stari športni avto zamenjal za velik dizelski tovornjak. Preprosto zdaj traja dlje, da se star motor zažene na delovno temperaturo, kot je bilo to nekoč.
Nehajte se primerjati s svojim mlajšim jazom
To je neizogibno: v nekem trenutku boste spoznali, da ne morete več teči 5 kilometrov v manj kot 20 minutah. Pravzaprav je morda težko teči pod pol ure. In, to je v redu!
Namesto, da vas pojav upočasnjevanja s starostjo demoralizira, živite v trenutku in se zadovoljite s seboj kot tekačem, kot ste zdaj, ali pa obrnite to primerjavo na glavo in bodite ponosni na svojo izkušnjo in vse, kar veste zdaj,včasih pa tega niste vedeli.
Uživajte v dejstvu, da še vedno tečete
Ko se sprijaznimo z dejstvom, da se telesno postajamo počasnejši, se moramo spomniti, da nam glava in možgani še vedno delajo, kot nekoč.
Zato je pomembno, da svoje možgane dobro uporabljamo in še naprej treniramo um. Eden preprostih načinov za to je ostati pozitiven, optimističen in poln upanja; ne samo v teku, ampak v življenju nasploh.
In najboljši način za to je, da se vsakodnevno opomnimo, da je to, a sploh lahko še tečemo, darilo, ki ga je treba negovati, v njem uživati, ga spoštovati in slaviti.
Torej, naj bo zapisno darilo, kako ravnati z zlatimi leti. Pri vseh športnih početjih. Upajmo, da si lahko s temi nasveti pomagamo ostati motivirani in sveži, tudi, ko oče čas vedno hitreje teče.
