Kako vse nas mediji zavajajo o zdravju
Zdravnik Robert H. Shmerling, višji urednik pri Harvard Health Publishing, je zapisal, da moramo biti zelo previdni, ko beremo privlačne naslove novic o zdravju. Takole svari: »Previdno! Naslovi novic o zdravju so lahko zavajajoči.«
Zagotovo ima prav in tako ni le v ZDA, pač pa po vsem svetu. Žal je velikokrat tako, predvsem na spletu, da ne vemo, ali gre za novinarski članek, študijo, sporočilo za javnost ali oglas
Ste že kdaj prebrali naslov, ki pritegne oko, a vas je zgodba nato razočarala? Ali še huje, se vam je zdelo, da je dramatičen naslov popolnoma zavajajoč?
Tudi meni se je tako zgodilo, pravi harvardski zdravnik, zelo ugleden upokojeni zdravnik z ogromno izkušnjami v praksi in tudi univerzitetni predavatelj.
Takole nadaljuje ...
»Vpliv dobro oblikovanega naslova je lahko velik. Pogosto preletimo naslove, nato pa se odločimo, ali bomo brali naprej ali ne.«
Precenjeni rezultati študij
Ali so bili proučevani tudi ljudje? Če študija ugotovi, da je zdravilo varno in učinkovito za pomembno bolezen, je to seveda velika novica. Kaj pa, če bi bili vsi subjekti študije miši? Če izpustimo to pomembno podrobnost iz naslova, pretiravamo s pomenom študije.
Preveč drame
Dramatični izrazi, kot sta preboj ali prelomno, so pogosti v naslovih o medicinskih raziskavah. Toda resnični preboji so precej redki. Takšna je pač narava znanosti: znanje se po navadi kopiči počasi, pri čemer se vsaka ugotovitev nekoliko nadgradi na tisto, kar je bilo prej.
Vse gre predaleč
Naslovi pogosto naredijo preskok, ko povzemajo ugotovitve študije. Na primer, če raziskovalci odkrijejo novo vrsto celic v krvi, ki se poveča, ko se bolezen poslabša, lahko domnevajo, da bi zdravljenje za zmanjšanje teh celic lahko nadzorovalo bolezen.
»Raziskovalci odkrivajo nov pristop k zdravljenju!«, se blesti naslov. Seveda bi se to lahko zgodilo, nekega dne, vendar je to pretiravanje, če študija sploh ni ocenjevala zdravljenja.
Spregledan je najpomembnejši rezultat
Namesto, da bi preučili, kako zdravljenje vpliva na srčno bolezen, recimo, študije lahko ocenijo, kako vpliva na dejavnike tveganja zanjo. Dober primer je holesterol.
Odlično je, če zdravilo znižuje holesterol, veliko bolje pa je, če zniža stopnjo srčno-žilnih bolezni in smrti. Naslovi redko zajamejo pomembno razliko med »nadomestnim ukrepom« (kot je dejavnik tveganja) in najpomembnejšim izidom (kot je stopnja smrti).
Napačna logika
Povezava do bolezni ni enaka vzroku bolezni. Razlika med vzročnostjo in povezavo je pomembna. Študije opazovanja lahko ugotovijo, ali obstaja povezava (povezave) med dvema zdravstvenima težavama, kot je povezava med simptomom (kot je glavobol) in boleznijo (kot so razjede na želodcu).
Toda to ne pomeni, da je eno dejansko povzročilo drugo. Predstavljajte si opazovalno študijo, ki je primerjala na tisoče bolnikov z glavobolom s tisoči ljudi, ki so redko imeli glavobole.
Če bi imelo več ljudi v skupini s pogostimi glavoboli tudi več razjed na želodcu, bi se lahko naslov glasil Glavoboli povzročajo razjede!
Verjetnejša razlaga je, da ljudje z veliko glavoboli jemljejo aspirin, ibuprofen in sorodna zdravila, ki so znani vzroki za razjede.
Zamegljenost glede ključnih podrobnosti
Nekega dne ni danes. Študije novih zdravil ali pripomočkov se lahko oznanijo kot sprememba življenja za ljudi ali sprememba prakse za zdravnike. Vendar pa natančnejši pogled pogosto razkrije, da je novo zdravljenje še nekaj let od prihoda na trg – ali pa ga sploh ne bodo odobrili.
Delo je še v teku. Preliminarno je v mnogih naslovih manjkajoča beseda. Študije, predstavljene na medicinskih konferencah, vendar pa še niso objavljene v strokovno recenzirani medicinski reviji, ponujajo predhodne vpoglede. Raziskava, čeprav je bila takrat obetavna, je lahko na koncu znanstvena slepa ulica.
Je to študija, sporočilo za javnost ali oglas?
Težko je ugotoviti, kaj je za nekaterimi naslovi. Sporočila za javnost ali oglasi običajno predstavljajo pozitiven učinek na nove ugotovitve ali zdravljenja.
Zato si vsi normalni ljudje želijo, da bodo novice o zdravju bolj uravnotežene.
