Kam na kolesarjenje januarja in februarja?
Pogled skozi okno in na termometer in potem še na koledar, nad nami naredi ogromen vprašaj. Nekaj ne štima. Na Gorenjskem je danes 12 stopinj, Storžič je plešast, samo okoli ušes je malce beline, na Krvavcu je samo še umetno belo blato. V Kranjski Gori je sneg, vendar je tudi mravljišče turistov.
Kolesarji smo se odločili, da bomo kolesarili celo leto. Zakaj pa ne, če podnebje to dopušča. Najbolj zagnani smo smučarske vozovnice zamenjali za kolesarske izlete v slovenski Istri in ugotovili, da smo cenovno skoraj na istem, če gremo na primer iz Ljubljane kolesariti v Portorož ali pa smučat na Krvavec. Vem, stvar športa je in ne denarja, ampak, spet je ampak, kolesarji imamo res raje kolesarjenje, pa tudi če je zima.
Še najbolj vneti kolesarji morajo pozimi smučati, hoditi v hribe, zganjati tek na smučeh ali biti na turnih, ne pa kolesariti? Kako, če je zunaj 12 stopinj, nekaj ur vožnje z avtom proti jugu pa okoli 18?
Istra, slovenska in hrvaška
Ni najboljša, je pa ena najcenejših izbir. Zakaj ni najboljša? Enostavno, ker ni najtoplejša. Med najboljše pa spada, ker je po Istri toliko različnih cest, da bi se kolesar tam lahko vozil vse leto in se jih ne bi naveličal. Če se na primer odločite za kvarnerske ali dalmatinske otoke, tega ne moremo napisati. Globlje v Istro, bolje je.
Zadnjih nekaj zim sta v hrvaški Istri najbolj popularna Novigrad in Poreč, predlagamo tudi Pulj. Krasno mesto z dolgo kolesarsko tradicijo. Pulj je celo pobraten s Kranjem, ki pa je slovensko kolesarsko mesto in v Pulju je bilo že nešteto kolesarskih prireditev. In ker so Istrani iznajdljivi turistični delavci, so hitro sprejeli tudi kolesarski turizem. Vendar glavni vzrok, zakaj ravno Pulj, tiči drugje: tam imajo namreč neko posebno srečo z vremenom. Če povsod po Istri dežuje, v puljski okolici zagotovo ne dežuje! Enako je s temperaturami, tam je vedno kako stopinjo topleje. In kar je najpomembneje, Pulj ima veliko hotelov in hotelčkov, ki so odprti pozimi.
Slovenska Istra je seveda naša prva zimska destinacija, razen mogoče v decembru in začetku januarja, ko je ob morju toliko megle kot v Ljubljani. Toplotna inverzija je tedaj na vrhuncu, zato priporočam, da na dan odhoda dobro preverite stanje v Istri. Velikokrat se zgodi, da je na primer v Kopru in po celem Primorju gosta megla in 10 stopinj Celzija, v Sežani in na Krasu pa 12 stopinj in sončno.
Kvarner - najdaljša kolesarska riviera
Če je hrvaška Istra severozahodni del, je Kvarner severni del Jadranskega morja, vendar to ne pomeni, da je klima za kolesarje kaj bolj neprijetna. Kvarner ima otoke Krk, Cres, Lošinj, Pag, Rab … da o celinskem delu, kot so kraji Opatija, Senj, Karlobag, ne izgubljamo besed. Opatija je bila v prejšnji skupni državi prva zimska kolesarska destinacija. Če vas usmerimo na kvarnerske otoke, potem moramo nujno dopisati, da jih toplo priporočamo, vendar za krajši čas, podaljšan vikend mogoče. Zakaj? Predvsem zato, ker na otokih ni spletišča cest, na razpolago jih je malo in potemtakem hitro postane monotono.
Dalmacija
Ko nanese na kolesarjenje po Dalmaciji, se najprej spomnimo na Hvar. Otok, ki kolesarje vleče kot muhe na slanino. Čudno je to. Na primer Brač je veliko lepši za kolesarjenje, ima več cest, več raznolikega terena, a ni tako priljubljen kot Hvar, ki ima v bistvu le eno cesto po dolgem in počez. Tudi Korčula je veliko bolj vozna, pa vendar. Vendar Dalmacija svoj pravi kolesarski biser skriva v notranjosti. Od Zadra pa vse do Dubrovnika ter od Splita do obronkov Hercegovine je pravzaprav kolesarski raj, ki še pride v kolesarske turistične kataloge. Priporočamo recimo prekrasni Trogir, ki je čudovito izhodišče za ceste, na katerih boste osamljeni, ceste, na katerih so še avtomobili redkost, razgledi pa božanski.
Črna gora
Skoraj pozabljeni kolesarski biser! Res nam kilometrsko ni blizu, vendar zagotavljamo, da se boste po prvem obisku redno vračali. Priporočamo bivanje v Stari Budvi ali Boki Kotorski.
Najbližje in najbolj domače smo predlagali. Lahko pa gremo tudi malce dlje, a še vedno ne tako zelo daleč, da bi bilo za kolesarske užitke predaleč.
Kaj pa bolj oddaljeni kolesarski cilji?
Relativno blizu sta tudi Sanremo ali Rimini v Italiji. Sicer sta na različnih straneh italijanskega škornja, ampak oba sta tudi priljubljeni destinaciji slovenskih kolesarjev. Klima je ugodna, o cestah ne gre izgubljati besed. Sanremo je zanimiv predvsem za zagrete ljubitelje kolesarskega športa, saj je to mesto znane spomladanske klasike Milano - Sanremo, klanca oziroma kraja kot sta Cipressa in Poggio spadata v rubriko Nujno prekolesariti! In če smo že pri zahodnih sosedih Italijanih, potem moramo omeniti še Sardinijo in Sicilijo. Toskano pa si raje omislite vsaj zgodaj spomladi. Sardinija je obljubljena dežela za večino italijanskih športnikov, ki v zimskem času nabirajo kondicijo. Toplo priporočamo tudi Sicilijo.
Zadnja ali prva zimska kolesarska oaza so prav gotovo Kanarski otoki, ki jih tvori sedem večjih in še šest manjših otočkov. Med kolesarji sta najbolj priljubljena Gran Canaria in Tenerife. Gran Canaria je najboljša kolesarska destinacija, saj ponuja obilo praznih cest, raznolikost pokrajine in temperature nad 20 stopinj Celzija čez vso zimo. Idealen kolesarski pobeg torej za mesece, ko doma pritisne mraz in sonca ne vidimo prav veliko.
