Prehranski nasveti: devet od 10 žensk ne mara svojega telesa, osem jih je na dieti
Za hrano si vzemite čas, ne prepovedujte si užitkov, le umerite si jih. Tako bo hrana ostala vaša prijateljica, ki omogoča življenje in ga lahko izboljša.
Področje prehrane obsega številne stroke, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki živil, načini prehrane, tudi dopolnil in prehrano različnih živih bitij, vključno s prehrano ljudi.
Zajema torej številna podpodročja, med katerimi velikokrat ni ostrega prehoda.
Vendar sive cone niso posledica samo tega, da je na primer težko natančno ločiti vpliv kakovosti jabolka na črevesno mikrobioto ob spremenjeni funkciji ali stanju prebavil, ključni problem je, da znanje v praksi ne dohiteva silovitega razvoja prehranskih področij.
Prehranski nasveti
Za prehransko svetovanje so potrebni znanje o delovanju človeškega telesa, prebavil in presnove, poznavanje procesa prehranske obravnave ter seveda osnovno znanje o prehrani. To znanje je potrebno tudi za kritično presojo znanstvenih informacij in strokovne literature.
Šele potem se lahko zagotovi optimalna prehranska oskrba posameznika. Prehransko svetovanje je zahtevno področje, ki ga močno podcenjujejo samooklicani in napol izobraženi prehranski strokovnjaki, ki se z manipulacijami s prehrano lotevajo posameznikovega zdravja. Možnost, da ga bodo z neznanjem poslabšali, je velika.
Pogost primer je nerazumevanje, da se izsledkov raziskav na mikroorganizmih ali živalih ne da prenesti na ljudi. Kot se (še vedno) dogaja s posploševanjem raziskave avtofagije na mikroorganizmih (glivah) in nekritičnega prenosa spoznanj Nobelovega nagrajenca leta 2016 Osumija na človeški organizem. Laiki so si namreč na njeni podlagi skonstruirali različne »očiščevalne« diete. Ker avtofagija pomeni, da sam sebe poješ, gre v tem primeru za avtofagijo pameti (pamet se kar sama poje).
Prehranska področja
Veliko področje prehrane zavzema ukvarjanje z živili. Za posameznika je seveda to znanje pomembno, ko se odloča, kaj bo dal na krožnik, vendar je prehrana posameznika veliko več kot izbira živil glede na njihove značilnosti. Problem po navadi nastane, ko se začne posamezno živilo povezovati z zdravjem posameznika. Že če ste le občasni bralci medmrežja, boste hitro opazili favoriziranje posameznih živil, ki se jim hitro doda tudi značka, da so koristna za zdravje in morajo biti obvezno na vašem krožniku.
Gre za zapleteno dilemo, skozi katero se moramo pregristi, da lahko vsebino krožnika vsaj približno uravnamo s potrebami in seveda stanjem našega telesa. Tu ni odveč premislek, da slabih živil ni, so le slabe prehranske navade.
Ker se vsi učimo in potujemo po naši učni krivulji, ne bom pozabila, kako mi je to smer odlično oblikoval nekdanji urednik Poleta Boštjan Tadel. Predlagal je, naj napišem članek o vitaminih. Zanimivo. V roke sem vzela učbenik, nekaj sodobnih člankov in opisala posamezne vitamine; kje so in kakšna je njihova funkcija.
Ker je bilo »tehnične« literature veliko, je bil članek zelo obsežen, pravzaprav nekakšna seminarska naloga, kot jih danes pišejo moji študentje. Zanj sem porabila veliko časa. Res veliko. Boštjan pa mi je odgovoril z zelo zanimivim sporočilom. Poudarek je bil, da tega ne bo objavil, ker za posameznika pravzaprav nima uporabne vrednosti. To, kar sem napisala, lahko vsak prebere v učbeniku …
Imel je popolnoma prav. Takrat sem se pravzaprav začela učiti, kako pomembna je povezava prehrane s posameznikovimi značilnostmi in da splošno prehransko svetovanje ne obstaja. Tako sem začela razumevati posebno področje, to je prehrana posameznega človeka.
Spada na področje prehrane človeka, ki ga danes razdelimo na glavna področja: prehrana in javno zdravje (področje politike), preventivna prehrana človeka in klinična prehrana. Preventivna prehrana je področje, kjer na podlagi epidemioloških raziskav raziskujejo, ali obstajajo povezave med različnimi načini ali režimi prehranjevanja in zdravjem.
Spoznanja preventivne prehrane uporablja politika javnega zdravja za vzpostavitev do uporabnika prijaznejših prehranskih pogojev v okolju. Po domače rečeno, raziskovalno področje preventivne prehrane je na primer, kako klobasa vpliva na zdravje slovenskega naroda.
Že zdrava pamet pove, da na to vprašanje res ni lahko odgovoriti, zato ni težko razumeti, da se ob iskanju povezave z zdravjem pojavlja veliko dilem. Namreč, dokler ne vemo, kdo je ta (mlad?, star?, zdrav?), ki jé klobaso, kakšna je njena živilska vrednost (in še katera druga) in ali posameznik uživa to klobaso pred telesno aktivnostjo ali po njej, je jasno, da na vprašanje ne moremo niti približno odgovoriti.
Podobno ne moremo rešiti zdravja vsakogar, če bomo kot vir vitaminov naložili na krožnik vsa živila, bogata z njimi. Preveč jih bo! Zmanjkalo bo prostora za druga živila s prav tako pomembnimi viri hranil. In tako pridemo do klinične prehrane. Odnos med prehrano posameznika in njegovim zdravjem.
Klinična prehrana
Klinična prehrana je medicinska veda, ki raziskuje in rešuje odnose med tem, kaj je nekdo pojedel včeraj, danes, jutri …, in kako to vpliva na njegovo zdravje, glede na to, kdo je, kaj počne in kako druge stvari v njegovem življenju vplivajo na prehrano.
Proces klinično (vpliva na zdravje) naravnane prehrane je danes strokovno opredeljen in utemeljen z medicinsko terminologijo, zato poleg splošnega prehranskega znanja o prehrani človeka zahteva znanje medicine. Ko to doumemo, začnemo razumevati nesmisel diet in še večji nesmisel pretiranega ukvarjanja s hrano.
Klinična prehrana je zelo kompleksno področje, na katerem pri obravnavi motenj prehranskega stanja sodelujejo številni strokovnjaki. Najpogostejša motnja je energijska ali hranilna podhranjenost, ki spodkopava zdravje številnim. Zdravim in bolnim.
Danes zelo dobro vemo, da je podhranjenost veliko večji problem kot debelost. In seveda, da so debeli po definiciji ITM nemalokrat podhranjeni in imajo zato še dodatne zdravstvene probleme. Z navodili javnega zdravja, ki uporablja podatke preventivne prehrane, ne moremo reševati prehranskih problemov posameznika.
Žal pa še vedno čakamo, da se naše ministrstvo za zdravje zbudi iz stanja Trnuljčice, ki jo je uspavala »zdrava« prehrana. V klinični praksi se je namreč izkazalo, da znajo biti navodila prehranskih zapovedi škodljiva že za zdrave, kadar so telesno aktivni, da velikokrat ni primerna za starostnike s številnimi težavami, da bolnikov ne omenjam. V zadnjih letih se je kot odgovor na sodobno obsedenost z »zdravo« in podobno intonirano prehrano razvila tudi posebna veja psihologije, lahko bi ji rekli prehranska psihologija, če izraz dobesedno prevedem iz angleščine. Psihologi imajo verjetno boljši izraz.
Prehranska psihologija
Ravno razvoj te vede je pomagal osvetliti tudi psihološke probleme, ki so povezani z debelostjo. Dozdeva se, da bo prav uravnava oziroma obvladovanje odnosa do prehrane (predvsem prenajedanje) počasi postal ključni dejavnik obvladovanja problema debelosti. Tega ne bomo rešili z dietami, operacijami ali podobnim, treba je urediti predvsem posameznikov odnos do hrane oziroma mu pomagati, da je ne zlorablja v svojo škodo.
Dobro prepoznavamo izraz hedonistična hiperfagija, ko hrano zlorabljamo za zdravljenje razpoloženj: stres, žalost, naveličanost ..., in predvsem takrat posegamo bolj po sladki in mastni, katere uživanje je povezano s sproščanjem serotonina.
Te fenomene vedenja je dobro prepoznala tudi industrija in nas po »psihološko« obsedla z zadnjo superhrano, najnovejšimi »suplementi«, naslednjo strupeno hrano, ki je ne smemo več jesti, da ne omenjam čudežnega dopolnila za jetra, ki ima funkcijo razmaščevalnega detergenta.
Hkrati naš odnos do hrane oblikuje naš odnos do samega sebe. Ameriške raziskave kažejo, da devet žensk od desetih ne mara svojega telesa in da je osem žensk od desetih na neke vrste dieti. Zastrašujoč je podatek, da se kar 40 odstotkov devetletnih deklic loteva nekakšne diete.
Nekaj praktičnih pristopov
Zato je res čas, da se zberemo in premislimo, kaj nas žene pri prehranjevanju. Ali res potrebujemo bombastične dietne in podobne pristope, ki populistično potapljajo osnovno fiziologijo presnove? Najprej nehajte verjeti gurujem, ki trdijo, da preprodajajo predvsem lastne izkušnje. Nato poslušajte svoje telo. Najprej ga vprašajte, ali takrat, ko si nekaj močno želite pojesti, to res potrebujete ali pa bi bolj potrebovali objem.
Ne iščite rešitev v starih prehranskih pristopih. Danes, z novim znanjem, vsaka stvar potrebuje »up-date«. Tudi paleodieta in podobne.
Ko hočemo s prehrano vplivati na zdravje, se najprej vprašajmo, ali vemo, kaj je zdravje. Telesno in tisto v nas. Nanj ne vpliva samo to, kaj jemo (ali pa ne), ali telovadimo, zato so tudi občutki in odnos do prehrane veliko več kot zaznava samega živila. Odražajo naš notranji svet in njegov odnos do zunanjega. Zato bolezenskega problema ne moremo preprosto rešiti s prehrano. Najprej moramo spoznati samega sebe, šele nato nam lahko strokovnjak, ki se razume na zdravje, pomaga tudi urediti prehrano.
Zato se ne podcenjujete. Svojo vrednost si določite sami! Ne merite si je preveč s tem, kaj boste naložili na krožnik in koliko.
