Ko se zavemo, da sploh ne znamo dihati. Preproste dihalne vaje

Kdor nadzoruje svoje dihanje, nadzoruje tudi svoje misli – velja tudi nasprotno: kdor nadzoruje misli, nadzoruje dihanje. Pet plasti (koš – teles) človekove eksistence se prepleta.

Tako kot sta povezani druga in tretja plast, tako sta povezani tudi pranamaja koša (dihanje) in manomaja koša (um). Vsaka misel je obarvana z nekim čustvom in vsakemu čustvu ustreza določen ritem dihanja.

Umirjeno dihanje umirja možgane. Človek pod stresom diha hitro in plitko, zato čuti tesnobo in neugodje. Ko smo doma, se počutimo varni in dihamo globoko, počasi in sproščeno.

Na splošno močno podcenjujemo vpliv stresa. Pogosto se um oklepa jeze, krivde in obžalovanja zaradi preteklosti ali pa je obremenjen s strahom in skrbmi glede prihodnosti.

To nihanje uma od ene do druge skrajnosti samo po sebi povečuje napetost in stres, zato postajamo manj učinkoviti. Dihanje je povezava med telesom in umom in torej ključ do obvladovanja uma in negativnih čustev.

Prej, ko nam uspe obvladati um, prej nam bo uspelo udejanjiti svoje zmožnosti na vseh življenjskih področjih.

Pranajama – nadzorovano dihanje

Z jogo in pranajamo (dihalnimi vajami) lahko izboljšamo delovanje možganov in živčnega sistema. Pranajama pomeni nadzor nad prano oziroma življenjsko silo. Prana se vdihuje skozi nos in se pretaka po energijskih kanalih.

Z dihanjem skozi usta prano izgubljamo. Posledica je oslabitev imunskega sistema ter poslabšanje delovanja pomembnih žlez z notranjim izločanjem in živčnega sistema.

Z dihalnimi vajami čistimo energijske kanale. S pranajamo nadi šodana (čiščenje nadijev) lahko aktiviramo levo ali desno možgansko polovico in uravnovesimo njuno delovanje.

Tudi meditiranje vpliva na možgansko dejavnost; sčasoma celo spremeni oz. oblikuje strukturo možganov. Deli možganov, ki so aktivni med meditiranjem, se bolje razvijajo. Tudi z jogijskimi vajami vplivamo na dihanje.

Udžaji

Udžaji v sanskrtu pomeni prevlada ali zmaga. Z vadbo dihanja udžaji obvladujemo svoja čustva. Mogoče je tudi pomiriti strah in hud preplah, izboljšati zmožnost osredotočanja ter popraviti telesno držo.

Dihanje morate usmerjati v tiste telesne dele, kjer čutite napetost. Temu sledita sprostitev napetosti in razširitev prostora. Zaprite glasilke in dihajte skozi nos.

Zaradi delnega priprtja glasilk je dihanje slišno. Obraz imejte sproščen. Udžaji je dihalna tehnika, ki se lahko uporablja vsak dan.

Učinki dihanja po tehniki udžaji so:

•  zvišanje ravni kisika v krvi in boljša prekrvavitev organov,
•  globoka mišična sprostitev,
•  naravna masaža črevesja,
•  izboljšanje osredotočenosti.

Polno dihanje

Večina nas uporablja samo 30 odstotkov pljučne kapacitete. Tako iz telesa izločimo le del strupov. Kot otrok vsakdo diha polno, ko pa odrastemo in začnemo doživljati stres, začnemo dihati bolj plitko, večinoma samo prsno.

Pomembno je dihati s trebuhom, kjer so zbrana vsa čustva. Takšno dihanje se na začetku morda zdi malce nenaravno, vendar se lahko z vadbo naučimo dihati poglobljeno.

Vaja je dobra za povečanje pljučne kapacitete. Dihati polno je naša naravna pravica. Polno dihanje je mogoče le, če smo telesno in duševno sproščeni, kar pa nam pogosto onemogoča prav stres.

Da bi se naučili sprostiti se in dihati globlje, lahko začnemo s podaljšanim izdihom. Telesu tako pomagamo v stanje, ko je bolj dejaven parasimpatični živčni sistem, in to se pokaže kot stanje globoke sproščenosti. Tako se naučimo dihati s polnimi pljuči.

1. dihalna vaja:

Položite si dlani z rahlo razprtimi prsti na trebuh. Začutite stik med rokami in trebuhom. Globoko dihajte s trebuhom. Pri vdihu se trebuh razširi, med izdihom pa se zopet skrči. Večkrat ponovite, nato sprostite trebušne mišice.

2. dihalna vaja:

Vdihnite in do polovice napolnite pljuča z zrakom. Trebuh postane polnejši. Dihajte s prsnim košem. Pljučna kapaciteta se bo povečala. Nato najprej izdihnite iz pljuč, potem še iz trebuha. Globoko vdihnite v trebuh in popolnoma izdihnite ves zrak. Dihanje naj bo dolgo, ritmično in mirno.