Leto 1970 proti 2025.: manj hrane, več zdravja?
Manjši krožniki, manj prigrizkov, več gibanja, prehranske navade iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja ponujajo presenetljivo aktualne odgovore na današnje prehranske izzive.
Porcije nekoč in danes: tiha epidemija prenajedanja
Povprečna velikost krožnika v 70. letih je znašala približno 22 centimetrov v premeru. Danes so standardni krožniki večji za kar šest centimetrov, merijo okoli 28 centimetrov.
Ta na videz nepomembna sprememba je povzročila občuten porast količine zaužite hrane, saj večji krožniki avtomatično vodijo do večjih porcij in s tem do višjega vnosa kalorij.
Takrat je bilo tudi več pozornosti namenjene nadzoru nad količino hrane. Porcije so bile manjše, količina ogljikovih hidratov in maščob bolj zmerna, obroki pa redno razporejeni.
Domača kuhinja je bila standard
V obdobju pred razcvetom hitre prehrane in industrijsko predelanih jedi je bila domača kuhinja temelj vsakdanjega jedilnika. Priljubljena kombinacija »meso in dve vrsti zelenjave« je predstavljala osnovo kosil in večerij. Polizdelki, konzervirana hrana in dostava na dom so bili redkost, kuhanje iz osnovnih sestavin pa pravilo.
Takšen način prehranjevanja je omogočal večji nadzor nad sestavinami, vnosom soli, sladkorja in nasičenih maščob. Izbirčnost pri hrani je bila redkejša, prehranski režimi pa preprostejši.
Brez stalnega grizljanja
Prehranski ritem je bil jasno začrtan: zajtrk, kosilo, večerja. Prigrizki med obroki niso bili del vsakdanjika niti niso bili družbeno sprejeti. Današnja navada stalnega uživanja hrane, pogosto z visoko vsebnostjo sladkorja in nasičenih maščob, takrat še ni obstajala.
Zgolj trije redni obroki na dan so pomenili stabilnejšo raven energije in manjše možnosti za čezmeren vnos kalorij.
Več gibanja, manj sedenja
Sedemdeseta leta so prinašala tudi bistveno aktivnejši življenjski slog. Hoja je bila pogost način premagovanja razdalje, otroci so prosti čas preživljali zunaj, športne dejavnosti pa so bile del vsakdana. Nasprotno današnji življenjski slog zaznamuje dolgotrajno sedenje, pogosto za računalniškimi in televizijskimi zasloni.
Telesna dejavnost je bila tako samoumevna kot vsakodnevna opravila. S skromnejšo prehrano je pripomogla k boljšemu zdravju in telesni kondiciji.
Iz leta 1970 v prehranski zlom 2025.: ko smo zamenjali lonec za mikrovalovko, so začele rasti številke na tehtnici in statistiki
V 70. letih je povprečen krožnik meril 22 centimetrov, danes jih uporabljamo s premerom 28. Takrat je povprečen prebivalec zahodnega sveta zaužil približno 2.000 kilokalorij na dan, danes jih povprečen odrasli pogosto preseže že z nekaj obroki hitre prehrane.
Medtem ko je bila debelost v Evropi pred 50 leti redkost, danes Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da ima kar 59 % odraslih v Evropi čezmerno telesno težo ali je debelih. Te številke je težko prezreti.
Še bolj alarmantno je, da se je pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 od sedemdesetih let skoraj potrojila, pri otrocih pa opažamo rekordne vrednosti debelosti, ki so še pred desetletji veljale za izjemno redke. Vse to se dogaja v času, ko je kuhanje doma vse redkejše, vsakdanjik pa preplavljen s prigrizki, dostavo hrane in ultraprocesiranimi obroki.
Vrnitev k preprostosti?
Pregled prehrane iz 70. let kaže, da bi lahko številne navade znova uporabili kot učinkovit odgovor na današnje prehranske izzive. Manjše porcije, redni obroki, manj predelane hrane in več gibanja, vse to so načela, ki bi lahko izboljšala splošno javno zdravje.
Ob tem pa se postavlja vprašanje: ali bi lahko z opustitvijo razvajene udobnosti sodobne prehrane in vrnitvijo k bolj osnovnim načelom naredili korak naprej oziroma nazaj k boljšemu počutju in vitalnosti?
Poznavanje preteklosti morda ni vedno rešitev, a včasih lahko ravno preizkušeni vzorci izpred nekaj desetletij ponudijo najbolj preproste in učinkovite odgovore.
