Magnezijeva resničnost - je res čudežni element

Športni rekreativci se o magneziju začnemo pogovarjati, ko nismo v dobri telesni formi. Ko nam gre slabo na tekanju, kolesu, košarki, kjerkoli, hočemo biti boljši. 
Saj poznamo: »Če nočeš, da te grabijo krči, pij magnezij!« Pa je res tako čudežen, kot pravijo?

Magnezij kot kofaktor sodeluje v več kot 300 encimskih reakcijah. Ključen je za energetsko presnovo in nujen za različne procese; od reprodukcije do sinteze DNK, RNK in proteinov.

Leto 1969 imamo mnogi v spominu zaradi znamenitih prvih korakov na Luni Neila Armstronga ter glasbene vročice zaradi izvedbe kultnega Woodstocka. No, se je zgodilo pa tudi še kaj drugega.

Prvi koraki raziskav pomena magnezija v telesu

Malo manj ljudi pa se zaveda, da je v tem letu Maurice E. Shills z medicinske fakultete univerze Cornell objavil študijo, v kateri je poskusil eksperimentalno poustvariti in proučevati stanje pomanjkanja magnezija pri zdravem človeku. Neuspešno.

Prizadevanja tako Mauricea kot tudi treh predhodnih študij kažejo, da je takšno stanje v človeku brez drugih bolezenskih stanj izredno težko doseči.

Magnezij je namreč, takoj za kalijem, drugi najpogostejši element (kation) v celicah in ga je zato mogoče vnesti  z mešano in uravnoteženo prehrano. A leta so minevala in takšna dognanja se izgubijo v poplavi novih podatkov in marketinških akcij ter sčasoma utonejo v pozabo ...

Čudežni element?

Danes, skoraj pol stoletja kasneje, poslušamo o različnih dodatkih magnezija, ki naj bi nas izboljšali na skoraj vseh področjih. Oglaševalci ne zagotavljajo le blagodejnih pomirjevalnih učinkov, lajšanja stresa, boljšega spanca, izboljšave presnove in celo odprave glavobolov zaradi širjenja žil, temveč nam ponujajo tudi konkreten in jedrnat opis simptomov pomanjkanja magnezija. Marketinške informacije imajo že kar značaj obravnave in celo terapije v zdravniški ambulanti ...

Magnezijeva resničnost

Seveda nikakor ne gre zanemarjati pomena magnezija in posledic pomanjkanja tega elementa na zdravje! Kot kofaktor namreč sodeluje v več kot 300 encimskih reakcijah. Ključen je za energetsko presnovo in nujen za raznovrstne procese; od reprodukcije do sinteze DNK, RNK in proteinov.

Skratka, če ga primanjkuje, smo res v težavah. Tudi dandanašnja strokovna literatura opozarja na povezavo med nizkimi vrednostmi magnezija in številnimi kroničnimi ter vnetnimi boleznimi. Vendar se je pomembno zavedati, da je za njihov razvoj potrebno kronično pomanjkanje magnezija, ki je klinično dokazano s krvnimi testi (serumska vrednost pod 0,75 mmol/L).

Dejstvo je, da je magnezijeva vloga v našem telesu večja, kot bi si sprva mislili, saj vpliva na delovanje encimov, udeleženih v različnih reakcijah v organizmu, nujno je potreben za gradnjo proteinov, nukleinskih kislin ali mitohondrijev, deluje kot naravni antagonist, pomembno vlogo pa ima tudi pri različnih presnovnih procesih, pri gradnji mišičnih in živčnih celic ter gradnji kosti in zob.

Kam po magnezij?

Dobri viri so recimo zelena zelenjava, polnovredne žitarice, oreški, semena, stročnice in delno tudi živalski viri, pri katerih pa beljakovine nekoliko zmanjšajo biološko dostopnost magnezija človeškemu organizmu.

Minimalna dnevna potreba je po navedbah Inštituta za nutricionistiko 350 mg za odraslega moškega in 300 mg za odraslo žensko.

V praksi jo lahko dosežemo s kombinacijo naslednjih živil (količina Mg v 100 g): 144 mg v orehih, 103 mg v polnozrnati pšenični moki, 28 mg v bananah, 26 mg v špinači, 21 mg v govedini itd. Priporočamo tudi, da prehranska dopolnila z magnezijem kupujete v lekarni, in ne v trgovinah in drogerijah.

Pozor pri boleznih

Po drugi strani pa je vredno vedeti, da lahko do pomanjkanja magnezija privedejo nekatera bolezenska stanja, kot so alkoholizem, slabo nadzorovan diabetes, slabše delovanje prebavil (npr. Chronova bolezen, celiakija, sindrom kratkega črevesja ...), ledvic, hormonske motnje ter uporaba nekaterih zdravil, vključno z antibiotiki, kemoterapevtiki, diuretiki in zdravili proti zgagi.

Seveda pa je ob vsakem sumu pomanjkanja magnezija in opažanju simptomov najbolj varna izbira posvet z zdravnikom ter analiza vrednosti magnezija v krvi.

Kdaj pa si ga sami »predpišemo«?

Na »terenu« je samopredpisovanje magnezija pogosto. Predvsem za še dodatno izboljšanje takšnih in drugačnih telesnih zmogljivosti ter počutja. Pri tem je vredno citirati znanost, ki dokazuje, da je absorbcija magnezija v črevesju pogojena s statusom razpoložljivega magnezija, že prisotnega v telesu.