Malta: V zgodnji pomladi na sredozemski otok
Napoči pomlad in konec je z neprijetnim vremenom v obliki mraza, megle in dolgih noči. V Sredozemlju se vse to zgodi še kak mesec prej in zgodnja pomlad je idealen čas, da se odpravimo na Malto in jo doživimo v svoji najlepši nežno zeleni obliki, še preden jo neznosna poletna vročina spremeni v kamnito puščavo.
Otočje je naseljeno od nekdaj. Arheološki ostanki pravijo, da vsaj od šestega tisočletja pred našim štetjem. V času ledenih dob je bila morska gladina bistveno nižja.
Otočje je torej posledično bilo bistveno večje in do sicilskih in tuniških obal je le korak. Torej primerno za naselitev, če se le premaga manjša pomorska razdalja.
Na izredno prometno pomembni lokaciji sredi zaprtega morja se seveda ni mogla razvijati po svoje, ampak je bilo v vseh svojih obdobjih tarča najrazličnejših osvajalcev. Prvotni prebivalci so za sabo pustili kopico megalitskih gradenj, a več kot to od njih ni ostalo.
Prvi znani osvajalci so bili Feničani in otočje organizirali kot oporno točko v svojem pomorskem imperiju
Od njih se je ohranila sled v obliki enega od obeh uradnih otoških jezikov. Maltežanščina je edini semitski jezik, še kako soroden z Arabščino, ki za svojo pisavo uporablja Latinico in se piše od leve proti desni. Feničanom so sledili njihovi bratranci Kartažani. Pa Grki, ki so dali otočju tudi ime. Malta, dobesedno Medeni kraj.
V tretjem stoletju pred našim štetjem so Kartažane pregnali Rimljani in tako je ostalo … stoletja. V petem stoletju, v času selitve narodov so se po otočju motali Vandali in Ostrogoti, a niso pustili trajnih sledi.
Bizantinci so prav kmalu vpeljali stari red, navkljub vsemu so sami sebe pojmovali kot Rimljani in izraz Bizantinci ni nič drugega kot pogruntavščina 19. Stoletja.
Deveto stoletje je pomenilo spremembo
Arabske mornarice so vladale morju in osvojilo tudi Malto. Potem pa se je zgodilo nekaj čudnega. Vikingi so v svojem iskanju boljših življenjskih pogojev že nekaj stoletij prej začeli zapuščati Skandinavijo. Malo so trgovali, precej več ropali, po malem se v novih deželah ukvarjali s kmetijstvom.
Če je bila prilika, so se ponujali tudi kot vojaški najemniki. Tudi v južni Italiji in na Siciliji. Potem pa je Roger I Giscard ugotovil, da so njegovi delodajalci slabiči in da gospodarjev pravzaprav ne potrebuje. Osnoval je vikinško državo na Siciliji in mimogrede osvojil še Malto.
V nadaljevanju je oblast prevzela dinasitja Hohenstaufen in to je pomenilo, da se je Malta oddaljila od svojih muslimanskih korenin in spet postala krščanska dežela.
S primerno dozo nasilja, prisilnih spreobrnitev in etničnega čiščenja. Nato so prišli Aragonci in Malta je postala del njihovega pomorskega imperija. Aragonija je bila v nadaljevanju vsrkana v špansko kraljestvo.
Potem pa se je še enkrat zgodilo nekaj čudnega
Štiri stoletja prej je v Sveti deželi, sedanjem Izraelu oziroma Palestini, kakor vam je drago, je skupina križarjev oblikovala bojevniški red vitezev Hospitalercev. Najprej so se ukvarjali z oskrbo romarjev in s tem dobili svoje ime.
Potem pa so se začeli ukvarjati z vojskovanjem, torej vojno proti muslimanskim Arabcem in imeli sedež v orjaškem gradu Crac de Chevaliers. Pa se je začelo obdobje preganjanja.
Izgubili so sedež reda pa Akro, pa Rodos in v začetku 16. Stoletja ostali brez domovine. Španski kralj in cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V, je razumel njihovo stisko in jim je v trajen najem dal Malteško otočje. Letna najemnina: malenkost Malteški sokol. Najprej je bil to živ ptič, nato pa dragocen kipec.
Viteški red je v svojem novem domu imel obilico dela. Piratski napadi so bili stalnica, glavna preizkušnja pa je prišla leta 1565 z vzhoda. Na glavnem otoku Malta se je izkrcala orjaška turška vojska. Dandanes je celotno otočje načičkano z mogočnimi cerkvami in prav takimi utrdbami.
Pred petimi stoletji pa je bil ključ do otoka mesto-trdnjava na severnem delu otoka. Gre za polotok, katerega obdaja dvoje izredno dobrih naravnih pristanišč. Mesece dolgo je trajalo obleganje, a maloštevilni vitezi se niso dali.
Na jesen je prišla krščanska flota, slabo vreme, in le redkokdo od Turkov je odnesel živo glavo. Obrambo je vodil veliki mojster Jean Parisot de Valette in od tega dne glavno mesto otoka nosi njegovo ime.
Sledili sta dve stoletji in pol relativnega miru, v katerem je otočje dobilo današnjo podobo. Skupaj z znamenitim osmerokrakim rdečim križem, ki je še danes simbol države.
Vitezi so po vsej Evropi imeli svoje izpostave. Malta je ostala izredno pomembna in od vsepovsod je pritekal denar, s katerim so jo spremenili v nezavzetno trdnjavo.
Do leta 1798, ko se je še enkrat zgodilo nekaj čudnega
Francoski revolucionarni Direktorij je prišel na idejo, da bi se glavnega nasprotnika znebili na inovativen način. Namesto da bi s floto premagali Angleže in se izkrcali na Britanskem otočju, so floto poslali proti Egiptu.
Iz Egipta naj bi preko celotnega Bližnjega vzhoda napredovali v Indijo. Indijo bi osvojili in s pretrganjem trgovinskih poti Britanijo spravili na kolena.
Za poveljnika ekspedicijskih sil so imenovali mladega generala Napoleona Bonaparteja. Izredno sposobni vojaški poveljnik je začel ogrožati lastno vodstvo in tako se jim je zazdelo, da bi bila ekspedicija v Egipt primeren način, da se ga znebijo.
Odprava je bila nora, takšen pa je bil tudi njen zaključek. Egipt so Francozi osvojili, mimogrede pa še Malto. Nerodna reč je bila, da so Angleži imeli admirala Horatia Nelsona. Ta do Francozov in njihovih idej ni imel posebnega posluha.
Francosko mornarico je premagal pri Abukiru in vojska je obtičala sredi Orienta. Mimogrede se je znebil še Francozov na Malti in priročno odstavil viteški red ter vzpostavil britansko protestantsko oblast v katoliški deželi. Nenaravna zveza je delovala stoletje in pol in za sabo pustila sledi, po katerih se človeku za trenutek zazdi, da se je našel v sredozemskem Londonu. Vožnja po levi, rdeči avtobusi, govorilnice, fish and chips in podobne stvari.
Izreden pomen Malte je še narasel, ko so v drugi polovici devetnajstega stoletja odprli Sueški prekop
Kar naenkrat je glavna pomorska pot med Evropo in Indijo tekla mimo Malte. Izbruh 2. Svetovne vojne je pomenil vojno tudi v tem delu sveta. Skozi tri leta 1940-1943 je bil otok oblegan s strani italijanskih in nemških sil.
Leta in leta so na morju in zraku potekale strahovite bitke. Te naj bi bila priprava za izkrcanje na eni strani in poskus blokade pomorskih poti Sil Osi med Italijo in Libijo. Obrambna je zdržala. Malta je dobila odlikovanje Jurjev križ, ki še danes krasi njeno zastavo.
Konec vojne je pomenil konec kolonializma in leta 1964 Malta razglasi neodvisnost
Sledilo je še obdobje britanske vojaške prisotnosti, pa spogledovanje z Gibanjem neuvrščenih, a vse to je minilo. Leta 2004 se Malta pridruži Evropski uniji in od takrat ta mala republika s pol milijona prebivalcev deli evropsko usodo. V dobrem in glede na čase, ki prihajajo, se zdi, da tudi v slabem.
Maltežani so precejšen del svoje zgodovine bolj kot ne dihali na škrge. Stalno tekočih rek na otoku ni, obdelovalne zemlje pri najboljši volji, tudi ne kaj dosti.
Prebivalci se ukvarjajo z ribištvom, a ta dejavnost je danes postala velik posel. Mogočnim ribiškim ladjam tako z malimi domačimi lesenjačami, ki imajo za srečo na premcu narisano oko, preprosto ni mogoče konkurirati.
Ostane le še turizem in ta je v zadnjih desetletjih postal poglavitna dejavnost. Skupina štirih otokov, Malta, Gozo, Camino in Caminotto ter kopica nenaseljenih otočkov in čeri ima kaj ponuditi.
Velika večina turističnih nastanitev je na severnih delih otokov. Severni deli se namreč zlagoma spuščajo v morje in tvorijo idealne plaže. Južne obale pa so pečine, ki se strmo spuščajo v globino.
V samem glavnem mestu je marsikaj videti. Večina prebivalcev države živi prav v Valetti, ki je že davno ušla iz polotoka, kjer je bilo nekdaj mesto trdnjava. Razširilo se je po precejšnem delu otoka in vase absorbirala primestna naselja. V mestu se za vsakogar kaj najde.
Starodavne palače, muzeji, orjaške cerkve in brez števila restavracij, primernih za vsak žep in okus. Za hotele pa velja prav tako.
Za tiste, ki imamo raje potepanje po naravi, se tako morda izplača pohod ob južni obali. Tm Dmejrek z 253 metri višine je najvišji vrh otočja. S pečin, ki se strmo spuščajo v morje se odpre pogled na mali otoček Filfla, ki velja za eno najjužnejših točk Evrope.
Leži že v Libijskem morju in južno od njega je že Afrika. Vse skupaj je precej barvito. Nekje pod pečinami je slikovita Modra jama.
Predvsem tudi zaradi tega, ker prav tu najdemo še Popajevo vas. Gre za ostanek naselja, kjer so nekdaj snemali film o tem stripovskem junaku. Filmska ekipa je odšla. Vas pa se je ohranila in danes velja za eno najbolj znanih otoških znamenitosti.
Vsekakor se velja odpeljati tudi na otok Gozo
Le nekaj kilometrov ožine ga loči od glavnega otoka. Mimogrede pa se peljemo še mimo otokov Camino in Caminotto. Na Gozu se najde marsikaj. Glavno mesto Victoria oziroma med domačini znano kot Rabat je orjaška trdnjava.
Obale otoka pa so še bolj zanimive. Nekdaj je bila prvovrstna znamenitost Azurno okno. 28 metrov visoko naravno okno ob obali je dejansko delovalo impresivno.
Potem pa se je zgodil 8. Marec 2017. Ob silovitem viharju se je kamen končno vdal silam morja. Znamenitost je izginila in ostalo je še notranje morje Dwejra v bližini. Skozi propustne kamnine prodirajo morske vode in znotraj otoka se je oblikovalo slano jezerce obdano s skalovjem.
Brez mitologije na Malti tudi ne gre. Krščanska pravi, da je prav tu sveti Pavel doživel brodolom in čudežno rešitev. Rimska oblast v Judeji je namreč imela dovolj njegovega širjenja krščanstva in večnim prepirov z Judi. Početje je namreč pojmovala kot netenje nemirov v tej nemirni pokrajini imperija.
Gladko so ga strpali v verige. Ker pa se je možak skliceval na rimsko državljanstvo, so ga odpeljali na sojenje v Rim. Brodolom je preživel. Srečanja s sodniki tedanjega cesarja Nerona pa ne, saj so ga obglavili in iz njega napravili mučenika.
Še ena legenda pa sega še stoletje nazaj v grško zgodovino. Pojasni nam, zakaj je Odisej za sorazmerno kratko pot od Troje nazaj na Itako potreboval kar deset let.
Na Malti je še enkrat doživel brodolom in tu ga je s svojimi čari omrežila nimfa Kalipso. Trajalo je sedem let in posredovanje bogov, da ga je izpustila iz svojih rok in mu dovolila vrnitev k Penelopi in sinu Telemahu.
Malta je ena izmed sedemindvajsetih držav Evropske unije in nekako na obrobju. Le dobrih 316 kvadratnih kilometrov ima površine in manj kot pol milijona prebivalcev.
Vendar je bil njen vpliv na evropsko in svetovno zgodovino od nekdaj večji od njene velikosti. V tisočletjih je razvila samosvojo kulturo, ki je mešanica kultur vseh mogočih, današnjih in preteklih sosedov in lastne tradicije.
Oblikovala se je kulturna krajina, ki iz dežele naredi prvovrstno turistično zanimivost. Pomladni čas, ko temperature še niso previsoke, so idealne, da se odpravimo na to zanimivo otočje.
