Reinhold Messner začuden in ogorčen po odvzemu svetovnega rekorda
Italijanski mediji so pojasnili, da je bil odvzem svetovnega rekorda Messnerju posledica trditev nemškega amaterskega himalajskega kronista Eberharda Jurgalskega, da Messner in njegov soplezalec Hans Kammerlander leta 1985 nista stopila na vrh Anapurne. Messner je izrazil začudenje in ogorčenje nad odločitvijo.
Trenutno je na spletni strani Guinnessove knjige rekordov Edmund Viesturs iz ZDA zapisan kot prvi, ki je med letoma 1989 in 2005 osvojil vse osemtisočake.
Kot navajajo na spletni strani snowbrains.com, so slovitemu alpinistu odvzeli dva zapisa iz Guinnessove knjige rekordov, potem ko menda ni nikoli dosegel pravega vrha Anapurne. Messnerju že desetletja pripisujejo, da je bil prvi, ki se je povzpel na vseh 14 vrhov, visokih 8000 metrov nadmorske višine ali več.
To mu je uspelo brez uporabe dodatnega kisika, s čimer si je prislužil še »naslov svetovnega rekorderja«, na nekatere od teh vrhov se je povzpel dvakrat.
»Gre za neumnosti, ne gre za strokovnjaka, gre zgolj za to, da je zamešal goro, seveda sva osvojila vrh Anapurne,« se je na te obtožbe v pogovoru za Anso odzval 79-letni Messner, sicer velik prijatelj Slovenije in slovenskih alpinistov.
»A nikoli nisem zahteval nobenega rekorda, zato mi ga ne morejo vzeti. Poleg tega se gore spreminjajo. Minilo je skoraj 40 let. Če je kdo plezal na Anapurno, sva bila to zagotovo jaz in Hans. Nihče, ki se spozna na himalajski alpinizem, ne bi dvomil o najinem podvigu. Jurgalski ne ve ničesar,« pravi Messner in dodaja: »Poleg tega himalajski alpinizem in alpinizem nista športa in zato ni tekmovanj ali zmagovalcev.«
To odločitev je komentiral tudi Kammerlander. »Tako se uničuje alpinizem,« je dejal. Debata o tem, ali sta z Messnerjem osvojila pravi vrh Anapurne ali ne, se mu je zdela smešna.
»Seveda ni popolne gotovosti, to so bili drugačni časi, takrat ni bilo tehnologije GPS. Na tej višini sta dovolj snežni metež in zatemnjena sončna svetloba, pa se lahko vse spremeni. Še vedno sva prepričana, da sva bila na vrhu, a kdo ve, morda je bilo še pet ali šest metrov za plezanje. A to ne bi smelo pokvariti najinega dosežka,« je povedal 66-letni Kammerlander.
Trditve Jurgalskega temeljijo na ocenah fotografij, posnetih na vrhu, in osebnih pripovedi drugih plezalcev.
Odzvali so se tudi predstavniki Guinnessovega združenja. »Naslove Guinnessove knjige rekordov, na katere vpliva ta prerazvrstitev 'pravih vrhov', je bilo treba nujno na novo določiti. To nikakor ne bi smelo zmanjšati neverjetnih pionirskih dosežkov nekaterih najpomembnejših alpinistov v zadnjih 50 letih.
Vendar je treba te dosežke obravnavati na enak način, kot od maratoncev zahtevamo, da končajo celotno maratonsko progo v razdalji 42,195 km. Torej enako velja tudi za alpinistične dosežke. Da se lahko gorski vzpon kvalificira za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, je treba upoštevati vzpon od baznega tabora do pravega vrha v skladu s posodobljenimi smernicami,« so zapisali.
