Koliko mikroplastike imamo v možganih. Kako hudo nam škodi

Znanstveniki si prizadevajo razumeti vpliv plastike na zdravje. Drobni delček človeških možganov v majhni epruveti se začne topiti, ko mu dodajo lug. V naslednjih dneh bo ta jedka kemikalija razgradila nevrone in krvne žile ter ustvarila grozljivo brozgo, ki bo vsebovala na tisoče drobnih plastičnih delcev.

Toksikolog Matthew Campen uporablja to metodo za izolacijo in sledenje mikroplastiki ter njenim manjšim sorodnikom, nanoplastiki, v človeških ledvicah, jetrih in predvsem možganih, so zapisali na spletni strani nature.com.

Campen, ki dela na Univerzi v Novi Mehiki v Albuquerqueju, ocenjuje, da lahko iz enih darovanih človeških možganov izolira približno 10 gramov plastike – kar ustreza teži ene (šolske) voščenke.

Mikroplastiko so našli skoraj povsod, kjer so jo znanstveniki iskali: na oddaljenih otokih, v svežem snegu na Antarktiki, na dnu Marianskega jarka v zahodnem Pacifiku ter v hrani, vodi in zraku, ki ga dihamo. Campen in njegovi kolegi jo zdaj odkrivajo tudi v človeškem telesu.

Prelomna študija povezuje mikroplastiko s hudimi zdravstvenimi težavami

Vendar je odkrivanje plastike šele prvi korak. Natančno ugotavljanje, kaj mikroplastika povzroča v človeškem telesu in ali je škodljiva, je veliko težje. Mikroplastika namreč ni enotna, razlikuje se po velikosti, obliki in kemijski sestavi, kar pomeni, da lahko različni delci različno vplivajo na celice in tkiva.

Tu pride v ospredje Campenova bež brozga. Kljub vseprisotnosti mikroplastike je težko ugotoviti, kateri delci pridejo v telo in kako se v njem razširijo. Vzorci, ki jih Campen zbira iz trupel, lahko pomagajo preizkusiti, kako živa tkiva reagirajo na vrste plastike, ki jih ljudje vsakodnevno nosimo v sebi.

Morbidno rečeno, najbolj zanesljiv vir mikroplastike, ki jo lahko analizira, je, da celotne človeške možgane raztopi v kemikalijah.

Svet si želi podatkov. Na primer, nemški potrošniki so leta 2023 mikroplastiko v hrani ocenili kot svojo največjo okoljsko-zdravstveno skrb.

Hkrati potekajo mednarodna pogajanja o pogodbi, ki bi lahko omejila proizvodnjo plastike. Kljub temu se raziskave premikajo počasi zaradi pomanjkljivih analitičnih metod, nevarnosti kontaminacije in pomanjkanja sodelovanja med znanstveniki z različnih področij.

Skrita epidemija pustoši po Evropi? Milijoni ljudi imajo te težave

Toda znanstveniki so na dobri poti, da te težave odpravijo, kar nakazuje, da se raziskovalno področje razvija. Campen je del skupine raziskovalcev, ki razvijajo nekonvencionalne metode in oblikujejo interdisciplinarne ekipe. Toda čas jih preganja, proizvodnja plastike vsako leto doseže rekordno raven, snov pa se razkraja več sto ali celo tisoč let, pri čemer nastajajo trilijoni mikroplastičnih delcev.

»Mikroplastika je povsod,« opozarja Bart Koelmans, okoljski kemik na Univerzi Wageningen na Nizozemskem. »Ne moremo ji ubežati.«

Kopičenje plastike v telesu

Izraz »mikroplastika« se je pojavil pred 20 leti, toda šele v zadnjem desetletju so znanstveniki prešli od preučevanja delcev v okolju in živalih k proučevanju njihovega vpliva na zdravje ljudi, pravi Martin Wagner, biolog na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu. »Gre za mlado področje,« dodaja.

Campenova ekipa je že prišla do zaskrbljujočih rezultatov: z naraščajočo proizvodnjo plastike se je močno povečala tudi koncentracija mikroplastike v možganih, jetrih in ledvicah, kažejo rezultati študije, objavljene v reviji Nature Medicine januarja 2024.

V povprečju so bile ravni mikroplastike v možganskih vzorcih iz leta 2024 za 50 % višje kot v vzorcih iz leta 2016. Možgani so vsebovali do 30-krat več mikroplastike kot jetra in ledvice, so objavili v članku na spletni strani nature.com.

Druga študija, objavljena januarja 2024, ponuja namige, kako se ti delci kopičijo. Raziskovalci so mišim dali vodo, onesnaženo z mikroplastiko, in spremljali gibanje delcev po njihovih telesih. Ugotovili so, da mikroplastiko pogoltnejo imunske celice, ki nato zamašijo drobne krvne žile v možganih.

Pri tej starosti bi morali nehati piti alkohol, opozarja strokovnjak za demenco

Čeprav še ni neposrednih dokazov, da mikroplastika povzroča bolezni pri ljudeh, so raziskave pokazale povezave s srčnimi boleznimi, rakom, Alzheimerjevo boleznijo, boleznimi ledvic in plodnostnimi težavami.

Prelomna študija, objavljena marca 2024, je na primer pokazala, da je 60 % bolnikov, ki so prestali srčno operacijo, imelo mikro- ali nanoplastiko v glavni arteriji. Tisti, ki so jo imeli, so imeli 4,5-krat večjo verjetnost za srčni napad, kap ali smrt v naslednjih treh letih.

Mikroplastika in prihodnje raziskave

Kljub naraščajočemu zanimanju za mikroplastiko raziskovalci še vedno razvijajo metode za njeno preučevanje. Pomembno bo razviti standardizirane postopke, da bodo študije med seboj primerljive.

Najmanjši delci, nanoplastika, pa so še posebej skrb vzbujajoči, saj se lahko kopičijo v celicah in jih telo ne more izločiti. V prihodnje bo ključno ugotoviti, kako te snovi vplivajo na zdravje ljudi ter ali in kako jih lahko odstranimo iz telesa.