Na ta način se najlažje lotimo maščevja
Vsak zdravstveni ukrep naj bi pripomogel k varovanju ali izboljšanju zdravja. To trdi medicinska stroka. Pristopi so sicer različni, vendar se včasih zazdi, da se marsikdo poda na pot k zdravju, ne da bi sploh pogledal na zemljevid.
Nekaj tipičnih scenarijev poznamo ...
Zdravnik pravi pacientu, da mora shujšati, ker … Te tri pikice predstavljajo številne zdravstvene grozote zaradi debelosti. To drži!
Bolezensko kopičenje maščevnega tkiva na nepravih delih pripomore k razvoju različnih bolezenskih stanj. Ogroženi so srce, ožilje, jetra, poveča se tudi možnost razvoja nekaterih rakastih bolezni.
A ne zboleva samo telo, debelost spremljajo vedenjske in psihične težave. Vse skupaj oteži še (ne)kultura sramu zaradi neprijaznega družbenega ozračja do ljudi s čezmerno telesno maso.
Pogled na visoke številke na tehtnici posameznika praviloma ne osrečuje. Kar je lahko tudi zmota. Ni vsaka visoka številka na tehtnici bolezenska debelost, lahko pa nastane, če se je ne lotevamo prav.
Prav tako nimajo vsi, ki imajo preveč maščevja, povečane telesne mase. Kaj naj naredijo tisti z nizkim ITM in pretežno maščevjem? Tehtnica je torej dejansko uporabna samo pri ekstremno nizkih ali visokih številkah.
Športniki in rekreativci
Trener (ali kdo drug) komentira postavo kolesarke ali kolesarja: »Kako boš pa peljal s temi kilami v klanec?« No, (ne)športni komentarji so nemalokrat še bolj sočni. Ob tem pozabljamo, da si skoraj vsaka ženska (in veliko moških) za vse življenje zapomni komentarje o velikosti svoje zadnjice …
Temu se reče tudi psihična travma, dogodku pa vpliv okolice na posameznika in njegov odnos do samega sebe. Ravno problem samopodobe je velikokrat korenina motenj hranjenja. Ob tem pa podcenjujemo tudi športnico oziroma športnika. Onadva vesta, da gre z več kilogrami teže v klanec kot z manj.
Še bolj kot trener se zavedata, da je prava umetnost najti optimalno sredino med vadbo moči in količino mase, ki naj jo ta moč premakne.
Ta izziv ni problem samo v vrhunskem športu, z njim je obsedenih tudi veliko rekreativnih športnikov. Tiste, ki so zdravstveno bolj obremenjeni ali ozaveščeni, pa k zmanjševanju telesne mase spodbuja tudi strah pred bolezenskimi stanji zaradi pretirane količine maščevja.
Ob tem se moramo vprašati tudi, ali sta pacient in športnik oziroma športnica tista, na katerih pleča bomo prevalili odgovornost za reševanje stisk z njunimi kilogrami? Sta tudi strokovnjaka za »hujšanje«? Ne? Kdo pravi, da ne?
Španski zdravnik
Na nedavnem srečanju nacionalnih združenj klinične prehrane so se zbrali zelo različni medicinski strokovnjaki, od profesorjev medicine, uglednih znanstvenikov s področja presnove, dekanov medicinskih fakultet do družinskih zdravnikov.
Name je naredil največji vtis družinski zdravnik iz Barcelone. Kaj pa ima to opraviti z debelostjo? Španski kolega mi je z neverjetno predanostjo poklicu razložil, da se je največ naučil ravno od pacientov, ki se spopadajo s kilogrami.
Vedo, da imajo problem, velikokrat tudi vedo, kaj je do njega pripeljalo. Ker je neprijeten iz številnih razlogov, bi ga že davno rešili sami, če bi znali in zmogli. Zato nima smisla, da jih zdravnik odpravi na kratko in jim naloži še dodatno breme z zahtevo, naj shujšajo.
Pogled na zemljevid zdravja
Takšnega gledanja na zdravstveni problem, ki ga moramo najprej opredeliti in nato s pacientovo pomočjo najti najboljše rešitve, se ne da rešiti tako, da jih pošljemo na predavanje ali jim izračunamo, naj pojedo 300 kilokalorij manj na dan.
Še več, takšni pristopi so znano neuspešni in premnogokrat celo pomagajo utrditi težave zaradi debelosti. Posamezniki, bolniki in športniki, to vse večinoma že vedo. Saj jim je jasno, da jedo preveč, ob nepravih urah in napačno hrano. Odvečnih kilogramov si ne želijo, ne vedo pa, kako naj se rešijo spon, ki jih silijo v prenažiranje.
Zato potrebujejo svojega zdravnika, ki jim bo pomagal ugotoviti, kaj jih žene v napačno smer in kako je pravzaprav ogroženo njihovo zdravje.
Bodo res zdravstveno manj ogroženi, če bodo izbili nekaj kilogramov, bo športnik res prej pridrvel s kolesom na vrh hriba in ali bo rekreativec res bolj učinkovito zavaroval svoje zdravje pred bolezenskimi napadi? To so vprašanja, ki jih morata skupaj rešiti posameznik in njegov družinski zdravnik.
Kako se rešiti odvečnega?
Pragmatičen odgovor je preprost. Ugotovimo vzrok nastanka in gremo po tej poti do rešitve. Pregledati je treba zemljevid zdravja posameznika ter ugotoviti, v katero smer se odpravimo, da bo zdravstveni učinek najboljši.
To zahteva celostno diagnostiko z vključeno prehransko obravnavo in timski pristop. Prehranska obravnava zahteva znanje klinične prehrane, s poudarkom na poznavanju presnove. Pri bolnikih je treba ugotoviti predvsem, kakšno zdravstveno vrednost bodo imeli ukrepi uravnavanja telesnih mas.
Diagnostični proces je zahteven, vendar ključen za uspešno in dolgoročno obvladovanje maščobne mase.
Pri športnikih pa je treba ugotoviti, ali bodo ukrepi zbijanja kilogramov dejansko in dolgoročno pozitivno vplivali na zmogljivost ter ob tem ne bo večje zdravstvene škode. V obeh primerih pa smo velikokrat na tanki meji, ki vodi do motenj hranjenja.
