Nadzorujmo tihega ubijalca Slovencev
Arterijska hipertenzija oziroma povišan krvni tlak je kronična bolezen in glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, ki so vodilni vzrok smrtnosti v svetu. Glavni krivec za dejstvo, da se število ljudi s hipertenzijo vztrajno povečuje, je hiter tempo življenja.
Visok krvni tlak je največkrat posledica nezdravega življenjskega sloga, pomemben dejavnik tveganja pa je tudi starost. Najnovejše epidemiološke raziskave kažejo, da se hipertenzija pri prebivalcih razvitih držav srednje in severne Evrope začne pojavljati že v starosti nad 35 let.
Ker bolezen nima značilnih simptomov, se je večina sploh ne zaveda, dokler ne pride do zapletov. »Visok krvni tlak je gotovo eden od pomembnih dejavnikov tveganja tudi pri nas, saj v povprečju bremeni vsakega drugega Slovenca. Zato je pomembno, da njegove vrednosti redno spremljamo, predvsem s samomeritvami, in ob dolgotrajnejšem zvišanju čim prej ukrepamo. Tako lahko preprečimo hude zaplete, ki jih povzroči nezdravljenje,« opozarjajo na Združenju za arterijsko hipertenzijo.
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil, ko teče po njih. Pri povečanih telesnih naporih ali pa kadar je človek v stresu, je normalno, da se nekoliko zviša, vendar se pri zdravem posamezniku hitro spet vrne v normalno vrednost. Kadar pa je tlak povečan dalj časa, je to znak, da gre za hipertenzijo.
»O zgornjem (sistoličnem) krvnem tlaku govorimo, ko se srce skrči in pošlje kri po žilah. Ko pa se srce raztegne, dobimo vrednost spodnjega (diastoličnega) krvnega tlaka. Višina tlaka je odvisna od volumna krvi in od trdote žilne stene. Če je žila slaba, lahko poči. V stenah žil se lahko naredijo tudi pore, tam pa se začnejo tvoriti strdki, ki sprožijo srčno-žilne zaplete, srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, okvare očesnega ozadja in napredovanje demence. Priporočena vrednost v ambulanti izmerjenega krvnega tlaka je 130/90 mm Hg, pri vrednostih nad 140/90 mm Hg že začnemo zdraviti.
Sistolični krvni tlak (mmHg) Diastolični krvni tlak (mmHg)
Optimalni krvni tlak pod 120 pod 80
Normalni krvni tlak120-129 80-84
Visoko normalen krvni tlak 130 -139 85 -89
Krvni tlak si izmerimo vsaj enkrat na leto
Visok krvni tlak lahko ugotavljamo z razmeroma preprostim merjenjem. Najbolje, da ga opravimo v domačem okolju. Tako se izognemo t. i. učinku bele halje, ki pomeni poskok krvnega tlaka ob prisotnosti zdravstvenega osebja, pojavlja pa se kar pri desetih odstotkih ljudi. Pomembno je tudi, da je meritev krvnega tlaka pravilno izvedena, saj le tako dobimo prave vrednosti. Pri meritvah krvnega tlaka doma velja, da so normalne vrednosti sistoličnega krvnega tlaka pod 135 mm Hg in diastoličnega pod 85 mm Hg.
Postopek pravilnega merjenja krvnega tlaka je: pol ure pred merjenjem ne jejte, ne pijte in ne kadite. Pripravite si pisalo in papir za zapis meritev in vsaj pet minut udobno počivajte. Med meritvijo ne govorite in bodite čim bolj sproščeni. Sedite na stolu, noge naj ne bodo prekrižane. Manšeto merilnika namestite na ustrezno mesto, ne pretesno in ne preohlapno – pod njo naj bo za prst prostora. Manšeta mora biti med meritvijo v višini srca, zato roko naslonite na mizo ali naslonjalo za roko, če sedite v naslanjaču.
Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z eno- do dvominutnim presledkom, še posebej če so izmerjene vrednosti zvišane. Po vsaki meritvi zapišite vrednost sistoličnega in diastoličnega ter srčnega tlaka, datum in čas meritve ter morebitne posebnosti. Tudi če imamo normalne vrednosti, si je krvni tlak dobro izmeriti vsaj enkrat na leto, svetujejo zdravniki. Pozorni moramo biti predvsem na mejne vrednosti krvnega tlaka, okoli 140 mm Hg, saj te vodijo v razvoj hipertenzije. Če izmerimo takšno vrednost, moramo tlak spremljati s pogostejšimi kontrolami, na zvišanje opozoriti zdravnika in povprašati po ukrepih.
Posledice visokega krvnega tlaka
Visok krvni tlak ima lahko usodne posledice. Pogosto povzroči bolezni srca ali žil, srčni infarkt, možgansko kap, poškodbe ledvic, včasih je potrebna dializa ali celo presaditev, pri nekaterih ljudeh pa povzroča tudi hude težave z očmi. Dokazano je, da so naštete posledice lahko smrtno nevarne. Že samo malo zvišan krvni tlak pomeni sedemkrat večje tveganje za možgansko
kap. Če pa je tlak precej višji, je tveganje še toliko večje.
V ZDA, na primer, vsakih 45 sekund eden od prebivalcev doživi možgansko kap, v Sloveniji ta prizadene približno 4400 ljudi na leto. Zvišan krvni tlak je tudi eden izmed vzrokov za akutni koronarni sindrom, ta pa vsako leto ogrozi kar 5000 Slovencev.
