Najstarejša zelenjava, ki jo je človek gojil, danes pa jo premalo cenimo
Marsikateri otrok, mladostnik, pa tudi odrasel v svojem življenju še ni videl boba, še manj pa ga je jedel. Kaj sploh je bob? Neke vrste fižol, samo malo drugačen?
Bob je stročnica, ki naj bi jo po nekaterih podatkih gojili in uživali že več tisočletij. Med drugim naj bi bil prisoten na jedilniku antičnih Grkov in Rimljanov.
Bob (Vicia faba) spada v popolnoma drug rod kot fižol (Phaseolus vulgaris), zaradi česar imata tudi popolnoma različni botanični imeni, različen način rasti, videz ...
Dolgo je bil tradicionalna rastlina Balkanskega polotoka, danes je skoraj pozabljen.
Bob je verjetno najstarejša zelenjava, ki jo gojijo ljudje. Sledi tega so v srednji Evropi že v bakreni dobi. Starodavna ljudstva na obalah Sredozemlja so ga poznala, obstajajo dokazi na obalah Kaspijskega jezera, ki so stari 4000 let.
Izvira iz Srednje in Centralne Azije, od tam pa je dosegel Sredozemlje. Od poznega srednjega veka do odkritja Amerike je bil bob ena glavnih poljščin. Danes je razširjen po vsem svetu, razen v Oceaniji, vendar je veliko manj pomemben kot nekoč. Uporabljali so ga za prehrano ljudi in kot živalsko krmo.
Ima rahlo sladek, zemeljski okus. Bob uživamo svež (surov), kot sveže koščice, konzerviran in posušen. Zrel je energijsko živilo, polno beljakovin in visoke kalorične vrednosti, z visoko vsebnostjo mineralov.
Bob je poln hranil in ponuja številne koristi za zdravje. Med drugim vsebuje vlaknine, folno kislino in mangan ter številne druge hranilne snovi. Pomaga tudi pri izgubi teže in znižanju holesterola. Je dobra alternativa dragim mesnim in ribjim beljakovinam.
Menijo, da ima impresivne učinke na zdravje, kot sta izboljšana motorična funkcija in imunost. Cvetove in stroke uporabljamo pri pripravi čajev za lajšanje bolečin pri izločanju ledvičnih kamnov in vnetjih sečil. Po najnovejših raziskavah naj bi mladi stroki številnih sort vsebovali snov, ki blagodejno vpliva na ljudi s parkinsonovo boleznijo.
Poln pomembnih hranil
Glede na relativno majhno velikost vsebuje neverjetno veliko hranilnih snovi.
Ena skodelica (170 g) kuhanega boba ima:
Kilokalorije: 187
Ogljikovi hidrati: 33 g
Maščoba: manj kot 1 g
Beljakovine: 13 g
Vlaknine: 9 g
Folat: 40 % dnevne vrednosti (DV)
Mangan: 36 % DV
Baker: 22 % DV
Fosfor: 21 % DV
Magnezij: 18 % DV
Železo: 14 % DV
Kalij: 13 % DV
Tiamin (vitamin B1) in cink: 11 % DV.
Hkrati zagotavlja manjše količine skoraj vseh drugih vitaminov skupine B, kalcija in selena.
