Obljubil je, da bo živel toliko let, kot je stopnic na Blejski otok. Živel je leto več
Res je, kar je sinoči o Petru Florjančiču, (1919 - 2020) Blejcu, povedal prof. Janez Fajfar. Prijateljeval je z njim, odkar se je svetovljan, izumitelj, človek z neverjetno življenjsko zgodbo, leta 2000 vrnil na Bled.
Tudi sam sem imel privilegij, da sem ga poznal. Prvo srečanje je bilo v Kranju. Tam je Peter, v zlatarstvu in filigramstvu mladega Blejca, pripovedoval o švicarskih urah.
Čez mnoga leta, ko ga je najprej odkril Sandi Čolnik, s filmom, Zgodba gospoda P.F., tudi, Karpo Godina in je o njem Edo Marinček napisal dve uspešnici, sem v živo spremljal njegov nastop v Beljaku.
Pred mladimi raziskovalci in zainteresirano javnostjo je Peter naravnost briljiral, res je bil odličen, rojen komunikator. Pripoved je sproti žlahtil tako, da je avstrijski kralj čokolade, ki je bil njegov sogovornik, ostal povsem v njegovi senci.
Nazadnje sva s Petrom klepetala v njegovi zadnji pisarni. V domu Janka Benedika v Radovljici, pred razglasitvijo pandemije. Le - ta je bila usodna tudi zanj. Peter bi bil prav na včerajšnji dan star 103 leta.
Dolga leta je imel pisarno in srečevanja z ljudmi v hotelu Kompas. A se je moral umakniti. A novi lastniki hotela Lovec in Kompas so znali prisluhnili argumentom.
Direktor obeh hotelov, mag. Emil Šink je znal povezati vse niti, da so v hotelu sinoči poimenovali po izumitelju zgornjo konferenčno dvorano.
V njej so začasno postavili razstavo o Petrovih dosežkih. Delo kustosinje Irene Marušič iz Tehničnega muzeja Slovenije, ki jo je pripravila ob stoletnici Petra Florjančiča 2019.
Taka razstava je prav zdaj, na poti po svetu, v Clevelandu. Direktorica Tehničnega muzeja Slovenije, dr. Barbara Juršič je hvaležna za Petrove donacije muzeju. Njegovo veličino in svetovljanstvo so prepoznali tudi v Uradu za intelektualno lastnino RS. Direktorica, mag. Karin Žvokelj je lani po Petru poimenovala njihovo veliko sejno sobo.
Najbolj pristno je o velikem Blejcu, ki je bil vnuk hotelirja Jakoba Peternelja iz Mojstrane in uspešnega župana Bleda, govoril Janez Fajfar.
Od tega, da je Peter že kot otrok prijateljeval s sinom kneza Pavla in da je bil vsestranski športnik. Pa o tem, kako je 1943, kot prisilno mobiliziran v nemško vojsko, od tam pobegnil v Švico.
»Peter, ki je do konca ostal Blejc in Slovenec, je v Švici spoznal ženo. Vseskozi je iskal nove poti, kako bi kaj izboljšal. Od tkalskih statev, do malih strojev za brizganje plastike. Najbolj sta ga zaznamovala patenta o plastičnih okvirčkih za dia in mali pršilki za parfume.
Prvo podjetje, tkalnico, je ustanovil v Davosu. Nekaj časa sta z ženo Cvetko in dvema hčerkama živela v Monte Carlu. Tam je prijateljeval s takratnimi vplivneži, od kraljev do igralcev in tudi od njih dobival zagonski denar za izvedbo patentov. Prijavil jih je blizu 400, 43 jih je vpisanih v register.
Nato so se selili, najprej v Beljak, od tam v Nemčijo, kjer je dokončno razvil in izdelal patent za dia okvirčke. V tistem času se je, v še vedno nepojasnjeni prometni nesreči, smrtno ponesrečila njegova hči. Petru se je življenje spremenilo, sledila je nova selitev,« je med drugim povedal prof. Janez Fajfar in dodal, da sta Petru do konca pomagala Tibor Zavrl in Janko iz Radovljice.
Oba sta sinoči tudi prišla na dogodek. Tibor je dejal, da se je s Petrom prvič srečal 2011, ko ga je prosil, naj mu pomaga pri zapletu z računalnikom, ki ga je imel v prostorih takratnega hotela.
»In najino sodelovanje se je nato nadaljevalo skoraj 12 let. Pomagal sem mu in tudi tako sem spoznaval njegovo širino in unikatnost. Hvala direktorju hotela, Emilu Šinku, ki je omogočil, da se Peter končno tudi tako vrača v hotel,« je dodal Tibor.
Na poimenovanje je prišla tudi hči Marion Florjančič Riolo, ki živi med Bledom in Parmo. Tam so bile tudi potomke Jakoba Peternelja, Petrovega strica.
Peter Florjančič se je vrnil domov v milenijskemu letu, ker je mami obljubil, da pride umret na Bled. S prerokbo butlerja strica, hotelirja Jakoba Kenda, lastnika gradu in jezera, da bo živel toliko let, kot je stopnic na Blejski otok.
Živel je leto več!
