Obnašanje letom primerno je preteklost
Amortalnost, po domače bi rekli nesmrtnost ali kar večna mladost, je pojem, ki se navezuje na vse bolj razširjeno težnjo po življenju brez starostnih omejitev.
Življenjska doba se podaljšuje – ljudje v razvitem svetu dočakajo 30 let več, kot je bilo običajno na začetku 20. stoletja –, človekova leta pa so vse bolj zabrisana.
Če dvomite o tem, pomislite, kako težko je odgovoriti na naslednja vprašanja: katera leta so najbolj primerna za ustvarjanje družine?
Kdaj se je najbolje ustaliti in imeti stalnega partnerja? Ali upokojiti? Kdaj je ženska v srednjih letih – pri 40, 50, 60? O tem se sprašujejo v reviji Time. Ali veljajo za moške drugačne starostne meje?
Pomen starosti je postal težko oprijemljiv, zunanji znaki nezanesljivi. Mladina se oblači tako kot pretirano sproščeni odrasli. Njihovi starši hodijo naokrog v majicah s kapuco in supergah. Falange Dorianov Grayev prisegajo na telesno vadbo, diete in kozmetične postopke, ki pomagajo ohranjati mladostnost, medtem ko se pri najstnikih in tistih okrog 20 let zaradi enakega ravnanja kažejo znaki prezgodnjega staranja.
Počni tisto, kar te veseli
Pravila o tem, kaj je letom primerno obnašanje, ki so nam jih vcepili starši in učitelji, cerkev in država, nam ne vladajo več. A vere nismo izgubili, le prenesli smo jo na znanstvenike in znane osebnosti. Nesmrtnost je doma v Hollywoodu, glasbena industrija je njen program.
»Mislim, da moraš vztrajati in početi tisto, kar te veseli,« je pri 66 letih izjavil Mick Jagger in tako zanikal svojo izjavo iz leta 1975, da bi raje umrl kot pa pri 45 ali še pozneje prepeval Satisfaction.
Da počneš, kar ti je všeč, lahko pomeni tudi, da pri 49 ali 50 posvojiš otroka, tako kot je naredila Madonna; da postaneš prvič oče pri 62 kot Elton John; da se pripravljaš na poroko s 60 let mlajšo žensko kot Hugh Hefner; ali da, podobno kot Jagger, zasukaš običajni vrstni red in se najprej poročiš, pozneje pa uživaš samsko življenje.
To so amortalne izbire. Vendar amortalnost ni nujno sinonim za podaljšano mladost. Meryl Streep predstavlja drugačno podobo, resnično brezčasnost, brezstarostnost. Woody Allen s svojim osebnim in poklicnim življenjem, polnim motenj in zmede, ponazarja enega klasičnih simptomov amortalnosti. Nikoli ne počiva. V 40 letih je vsako leto posnel vsaj en film, izjema so zadnja tri leta, poleg tega redno nastopa z džezovskim bendom.
Ignoriranje smrti
Temeljna značilnost amortalnežev je, da živijo vse življenje na enak način, od poznih najstniških let do smrti počnejo iste stvari. Le redko se sprašujejo, ali se obnašajo letom primerno ali ne, saj jim to ne pomeni kaj dosti.
Življenja ne gradijo okoli neizogibnosti smrti, ampak jo raje ignorirajo. Verjamejo, da so vedno odprte vse možnosti. Za otroke se odločajo čim pozneje, pri oploditvi pa se pogosto zatekajo k medicinskim postopkom.
Do leta 2050 bo več kot petina svetovnega prebivalstva stara 60 let ali več, v ZDA bo takšnih kar 27 odstotkov.
Težnja amortalnih, da kar najdlje ostanejo aktivni, bo lahko, če bo pravilno vodena, omilila napovedano pomanjkanje delovne sile in zmanjšala stroške zdravstvenih storitev. Vendar amortalnost ni brez tveganja.
Njeni pripadniki imajo nevarno lastnost: zaupajo znanosti, da jih bo obvarovala pred posledicami staranja, če pa bodo vsi programi za ohranitev propadli, jim bo omogočila vsaj to, da bodo sami izbrali datum in način svoje smrti.
Z odpravo ali vsaj nevtraliziranjem različnih tveganj so dosegli napredek pri podaljševanju življenjske dobe, a glavna grožnja – staranje – je bolj odporna.
Leta 1961 je mikrobiolog Leonard Hayflick prišel do morečega odkritja. Ugotovil je, da ima večina človeških celic le omejeno število možnosti za delitev, tako da bomo, tudi če se čez življenje prebijemo brez ene same bolezni, umrli, ko se bo določeno število naših celic prenehalo deliti.
Čeprav se naše življenje podaljšuje, v razvitem svetu za dve do pet let na desetletje, nas Hayflick omejuje na največ približno 120 let. Vendar to amortalnežev ne odvrne od želje, da bi v svojem telesu preživeli kar najdlje časa. Da nam bo pri tem pomagal, obljublja tudi vse bolj razširjeni specialistični zdravstveni sektor.
Doktor Življenje
Vanj sodi Cenegenics Medical Institute, ki ima v Las Vegasu dve kliniki, še dvanajst pa jih je raztresenih po ZDA. V Vegasu kar 80 odstotkov bolnikov išče zdravnika, ki se piše Life (Življenje). Jeffry Life (to je njegovo pravo ime) je glavni zvezdnik medijske kampanje. Z metodo cenegenisc je dosegel, da je pri 70 letih videti ne samo veliko bolje, kot je bil pri 57, ampak ima telo mistra universe na vrhuncu kariere.
Cenegenics opisuje svoj program kot »enkratno in uravnovešeno kombinacijo prehrane, telovadbe in optimizacije hormonov«, nekaj, kar je lahko koristno za vsakega od nas. Pacientu na kliniki v enem dnevu opravijo temeljite krvne preiskave, različna snemanja, testiranja, kar običajno stane 3400 dolarjev.
Dodajanje hormonov ga vrne v »naravno« stanje mladostne živahnosti (kakor da bi bilo staranje nekaj nenaravnega). S tem pritegnejo paciente, da se prijavijo za nadaljnja posvetovanja in dodatne storitve, kar na koncu nanese približno tisoč dolarjev na mesec.
Stranke večinoma pridejo v Cenegenics v precej slabi koži. Vključijo se v program – ne nazadnje tudi cena pripomore k disciplini, ki jim je je prej manjkalo. Odrečejo se hitri prehrani, hodijo v telovadnico in si že s tem opomorejo. Obstaja pa še en razlog, zakaj »spreobrnjenci« pogosto dosežejo tako dramatične spremembe.
Iz istega razloga je Nemška demokratična republika v športu nekdaj osvajala toliko zlatih kolajn. Testosteron in drugi steroidi, ki jih rutinsko predpisujejo pacientom, povečujejo mišično maso. Vendar lahko hkrati povzročijo slabšo tvorbo sperme, povišanje slabega holesterola, skrčenje testisov, zadrževanje vode in grdo kožo.
Rešitev je omejevanje kalorij
O dodajanju hormonov za rast je bila leta 2003 objavljena študija v New England Journal of Medicine. Raziskovalci so ugotovili, da hormoni za rast spremenijo sestavo telesa, nič pa ne kaže na to, da bi izboljšali tudi njegovo delovanje. Vse večja zaskrbljenost je tudi zaradi domneve, da ti hormoni pospešujejo rakava obolenja.
Samo en dokumentiran način za podaljševanje življenja obstaja in to je omejevanje kalorij. Pa še ta je bil doslej dokazan na manjših organizmih, ne na človeku. Zato ni čudno, da je veliko vznemirjenje povzročila snov resveratrol, ki učinkuje podobno kot dieta, ne da bi morali ob tem trpeti.
Resveratrol, ki ga najdemo v rdečem grozdju, spodbuja delovanje encimov, ki vplivajo na uravnavanje presnove.
Raziskave o njem je pospešil David Sinclair s Harvarda. Pred tremi leti je svoje podjetje Sirtris Pharmaceutical prodal družbi GlaxoSmithKline, lani pa so iz varnostnostih razlogov ustavili drugostopenjske raziskave zdravila z resveratrolom, ker je pri rakavih pacientih povzročil okvaro ledvic.
Ena od težav morebitnih eliksirjev mladosti je nevarnost, da bi v resnici ustavili staranje – tako, da bi ubili pacienta.
Raziskave encima z imenom telomeraza, za katerega se zdi, da naredi celice »nesmrtne« s podaljševanjem telomer, so dale obetavne rezultate.
Študija, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da so miši z zmanjšano produkcijo telomeraz normalno starale, če so obnovili zalogo telomeraz, pa jih je bilo mogoče pomladiti. Vendar so te snovi najverjetneje preveč strupene za človeško telo in bi morali uporabiti veliko medicinske kemije, preden bi lahko opravili klinične študije.
Mesto večno mladih
Leta 1960 je gradbeni magnat Del Webb v Arizoni zgradil prvo skupnost z imenom Sun City, ki je namenjena starejšim.
Kakor je povedal v intervjuju za Time dve leti pozneje, se mu je nekoč približal neki starejši moški in se mu s solzami v očeh zahvalil, ker je zgradil Sun City. »Povedal mi je, da namerava tu preživeti svojih 40 najsrečnejših let življenja.« Webb je umrl leta 1974, njegovo delo pa živi naprej.
V ZDA deluje več kot 50 Sun Cityjev. Med najnovejšimi je Sun City Shadow Hill v kalifornijski dolini Coachella, ki so ga odprli leta 2004. Ko se voziš po urejenih ulicah pod neresnično modrim nebom, dobiš občutek, da si se znašel v hollywoodskem studiu. Oddaljene postave migotajo v vročinski meglici, mimo pripelje vozilo za golf, pločniki pa so povsem prazni.
Med prebivalci Sun Cityja je tudi zakonski par Patti in Phil Wolff, oba stara 63 let, ki v svoji hiši z vrtom in žarom, ki ga redno uporabljata, živita aktivno življenje.
On igra softball, je reden gost v telovadnici in navdušen kolesar, ki prevozi do 280 kilometrov na teden. »Počne toliko stvari, da ga komaj kdaj vidim. Skoraj tako je, kot da bi bil spet v službi,« pravi Patti.
Za akcije polno življenje se lahko zahvalita svojemu delodajalcu, ki ju je prepričal v zgodnjo upokojitev. Več njunih prijateljev še vedno hodi v službo. Larry Johnson, 63, nekdaj menedžer pogrebnega zavoda v Oregonu, zdaj ponuja takšne storitve za hišne ljubljenčke. Njegov partner Bruce Atkinson, 66, pravi: »Tukaj je na stotine ljudi, ki imajo stare pse in stare mačke, in ti bodo seveda umrli, tako da bo imel Larry veliko dela.«
Prav ta sila, ki poganja Larryjev posel, pa bo verjetno uničila idilo, ki so si jo ustvarili on in njegovi prijatelji. Zdaj ta skupnost zagotavlja idealno podporno mrežo vdovam in vdovcem, a ker njihovo število narašča, se bo mreža skrčila. Ker je lastništvo nepremičnin v Sun Cityjih dovoljeno le tistim nad 55 let, se skupnost skupaj stara in grozi ji, da bo tudi skupaj umrla. Odsotnost mladih ljudi je tista, ki vsaj za krajši čas revitalizira prebivalce Sun Cityja in jim dovoljuje mogočno iluzijo brezčasnosti oziroma brezstarostnosti.
Statistika je osupljiva. Najhitreje rastoči segment svetovnega prebivalstva je zelo star in projekcije napovedujejo, da bo število stoletnikov do leta 2050 doseglo skoraj šest milijonov. A kakor je John F. Kennedy rekel pred kongresom leta 1963: »Za velik narod ni dovolj, da zgolj doda nova leta življenju. Naš cilj mora biti, da novim letom dodamo novo življenje.«
Življenjska doba se podaljšuje, zdravje pa temu ne more slediti. Na to, kako se staramo, vplivajo geni in sreča.
Pomembna dejavnika sta tudi življenjski slog in premoženje, ki ga potrebujemo, da ga lahko udejanimo. Znanost mora šele izumiti eliksir, ki bo vsem omogočil, da postanemo kot Mick Jagger, počnemo, kar si želimo, domnevno v neskončnost in brez posledic.
A vse številnejši, ki že zdaj menijo, da je mogoče živeti ne glede na starost, se bodo morda znašli pred drugim fenomenom današnjega časa: vegetiranje pred smrtjo, ki lahko traja več desetletij. Dolgo življenje, če ga ne spremlja podaljšana vitalnost, je lahko tudi takšno.
A trend večne mladosti je vse močnejši in prinaša tudi nekaj optimizma. Tisti, ki ga promovirajo, spreminjajo dojemanje starosti, saj dokazujejo, kaj zmorejo starejši, in tudi druge spodbujajo k temu. Večina raje dela kot vegetira. Zaradi amortalnosti morda naš siveči svet le ne bo tako siv in temačen.
