Obnovimo, kaj moramo nujno vedeti o pohodništvu, da se ne znajdemo v težavah
Med raznovrstnimi oblikami rekreacije je pohodništvo med najbolj priljubljenimi. Odpravimo se primerno opremljeni, zahtevnost in dolžina trase pa naj bosta prilagojeni izkušnjam in vremenskim razmeram.
Številni radi hodijo v čisto naravo slovenskih planin in gora. Lepo je videti tako mlade družine kot starejše pare na različnih poteh.
Priljubljene izletniške točke, kot so Polhograjska Grmada, primorski Nanos, gorenjski Roblek, štajerski Boč ali zasavski Kum, privabljajo pohodnike ob lepih dnevih.
Ne nazadnje je lahko tudi kratek jesenski izlet v Jeruzalem nad Ormožem dobrodošla sprostitev in popestritev pohodniškega repertoarja.
Pohodništvo je mogoče v vsakem letnem času, le turo je treba pravilno izbrati. Vzpon po golem južnem pobočju v poletni vročini je lahko zelo naporen in škodljiv, kar pa ne pomeni, da ni v jutranjih urah pot s severa na isti hrib prav prijetna.
Prvo pravilo pri izbiri ture je kljub množici podatkov na internetu še vedno naša zdrava pamet. Koristno in odgovorno je, da si pred celodnevno turo v visokogorje dobro ogledamo vremensko napoved, za uro dolg izlet v domačem kraju pa bo zadostoval pogled skozi okno.
V Sloveniji in njeni okolici se ponujajo raznovrstne možnosti pohodništva, od tistih najbolj obleganih poti pa do skrivnih in le redko obiskanih kotičkov neokrnjene narave.
Pestrost sredogorja in visokogorja omogoča čudovite izlete mladim družinam kot celodnevne, dolge in naporne ture za bolj izkušene pohodnike in planince. Nanje se odpravimo primerno opremljeni, zahtevnost in dolžina pa naj bosta prilagojeni izkušnjam in vremenskim razmeram.
Obutev
Pri hoji po planinskih ali drugih poteh je najpomembnejša pravilno izbrana obutev. Za hojo po utrjenem makadamu in asfaltu so zaradi manjše teže in boljšega blaženja udarcev primerne tekaške copate.
Tudi njihova zračnost je v primerjavi z usnjenimi pohodnimi čevlji bistveno boljša, kar bomo cenili predvsem v vročih poletnih dnevih. Na voljo nam je velika izbira oblik, stopenj kakovosti in cen.
Če bomo obutev uporabljali predvsem ali izključno za hojo, izberimo takšno z bolj robustnim podplatom. Pri izbiri bodimo natančni in dosledni. Izkušnje prijatelja so dobrodošle, a odločimo se zlasti po lastnih izkušnjah. Ljudskemu reku »za vsako bolezen rož'ca raste« bi lahko dodali »za vsako nogo se čevelj najde«. Takšna obutev je primerna tudi za tek čez drn in strn.
Ko se odpravimo na manj zahtevno goro v sredogorju, kot sta npr. Polhograjska Grmada in razgledni Slavnik na Primorskem, obujemo nizke pohodne čevlje.
Nekoliko trši podplat omogoča relativno stabilen korak ob hkratni majhni teži. Takšni čevlji so dobro gibljivi v skočnem sklepu (gležnju), kar omogoča lahkotnejšo hojo.
Nekoliko manj primerni so za hojo po izrazito neravnem terenu, saj je zaradi manj stabilnega gležnja (gibanje ni omejeno) mogoč zvin ali izpah. Nekoliko previdnejši moramo biti na mokrem in spolzkem terenu. Dež in blato naredita skale in korenine nevarno drseče.
V takšnih razmerah in pri hoji v visokogorju je priporočljiva uporaba visokih pohodnih čevljev, ki najbolj zaščitijo gležnje pred poškodbo. Poleg tega so kakovostnejši modeli narejeni iz naravnega usnja ter membrane, ki ne prepušča vode.
Usnje je ob ustrezni negi dolgoročno najboljši material za vlažno okolje, njegova slabost pa je slabo zračenje. Podplat je pri visokih čevljih močnejši in z izrazitejšim profilom, kar zmanjšuje možnost zdrsa v snegu in blatu.
Podobno kot pri avtomobilskih gumah tudi guma na podplatih čevljev postaja z leti vedno trša. Zato se slabša njen oprijem na skalah, hitreje nam lahko zdrsne ali pademo.
Čevlje izberimo predvsem glede na uporabo in obliko noge. Ker spada obutev med najpomembnejše dele pohodniške opreme, naj bo izbrana po temeljitem premisleku. Saj se želite izogniti nadležnim žuljem že na prvi turi, mar ne?
Obleka
Razvoj oblačil je povzročil, da je preoblačenje prepotene majice oz. srajce postalo na pohodniški turi prej izjema kot pravilo. T. i. »švic« perilo omogoča hitro odvajanje vlage ob hkratni suhi notranji strani perila. Majica za gibanje v poletnih mesecih naj bo tanjša, s kratkimi rokavi in manj zaprtim ovratnikom.
V vročem vremenu uporabljamo samo en sloj, ob hladnejših temperaturah pa lahko oblečemo t. i. srednji sloj oblačil, tanjši flis oziroma puli.
Material je tu manj pomemben, poglavitna je dovolj velika zračnost ob zadovoljivi toplotni izolaciji. Seveda je v mrazu flis debelejši in slabše odvaja vlago. Med različnimi proizvajalci je še vedno zelo priljubljen material polartec.
V zadnjih letih se je na tržišču pojavilo veliko manj prepoznavnih blagovnih znamk športnih in pohodniških jaken, ki ponujajo različne in všečne modele. Nemalokrat so materiali, iz katerih so, slabše kakovosti in zato slabo dihajo, kar vidimo predvsem ob intenzivnejši hoji, ko se na notranji strani jakne nabere večja količina vlage.
Za brezskrbno gibanje v vetru in dežju priporočamo lažje in kakovostne jakne iz nepremočljivih materialov. Naj imajo dobro oblikovano kapuco, ki nas bo varovala pred vetrom in dežjem. Število slojev oblačil je odvisno predvsem od temperature, vetra in intenzivnosti obremenitve. Bolje je uporabiti več tanjših slojev.
Hlače so lahko poleti kratke, predvsem pri gibanju v visokogorju pa tudi dolge. Tudi tu sodobni materiali omogočajo prijetno hojo tako v toplem kot hladnem in vetrovnem vremenu. Pri izbiri je treba biti pozoren na kroj, ki naj se prilega vaši postavi.
Nogavice, ki se uporabljajo poleti, so tanke in iz materialov, ki hitro odvajajo vlago. Za visoke pohodne čevlje so se uveljavile enojne nogavice, ki pa so tehnično oblikovane in primerno ojačane za zaščito pred prehitro obrabo.
Kapa in rokavice naj bodo primerne vremenu in izkušnjam. Kapa ali trak za uporabo v vetrovnem vremenu naj ima na predelu ušes všito membrano, ki zadrži veter. Popolnoma drugače je v vročem vremenu, kjer nas kapa s ščitkom varuje pred močnimi sončnimi žarki in UV-sevanjem.
Primerno obuti in oblečeni naj bodo tudi otroci, praktičnost in uporabnost naj imata prednost pred zunanjim videzom.
Prehrana
Količino pijače in hrane, ki jo potrebujemo na pohodniški turi, določajo dolžina izleta, temperatura okolja in individualne potrebe. Pri izletih, krajših od dveh ur, zadostuje nekaj vode ali soka.
Dodatno lahko zaužijemo malo energetsko bogate in hitro razgradljive hrane v obliki čokolade, rozin, energetskih tablic ipd. Obilnejši obroki pri krajših izletih niso nujni.
Pri daljših, celodnevnih izletih je pomemben zadosten vnos ogljikovih hidratov (npr. žitaric) in tekočine že večer pred turo in na jutro samega izleta. Uskladiščena glukoza (v obliki glikogena) omogoča poleg maščobe energijo za več ur trajajočo hojo pri manjši intenzivnosti, dodatna tekočina pa preprečuje prehiter pojav dehidracije.
Med hojo priporočamo redno pitje, v vročem vremenu najmanj na pol ure. Priporočljiva je uporaba vodnega meha, saj se tako izognemo vsakokratnemu snemanju nahrbtnika.
Hrana med turo naj poleg pogostejših manjših obrokov vsebuje tudi večje. Ogljikovim hidratom je treba dodati beljakovine (meso, ribe, skuta idr.) in vlaknine (sadje in zelenjava).
Kruh, domača salama, jabolko in manj sladek sok bodo veliko boljša malica kot novodobne proteinske in energetske tablice. Na celodnevnem izletu priporočamo topel obrok v planinski postojanki. Alkohol, predvsem vino in žgane pijače, naj dokončno postane preteklost.
Tehnična oprema
Za zelo zahtevne plezalne poti potrebujemo dodatno opremo za samovarovanje. Komplet naj vsebuje čelado, v celoti nastavljiv plezalni pas ter samovarovalni komplet. Ob pravilno nastavljeni opremi in vpeti vponki na jeklenico bomo ob morebitnem padcu »obviseli« na plezalnem pasu.
Dereze in cepin uporabljamo pri strmejših vzponih v zimskih mesecih pa tudi pri prečenju bolj strmih ali izpostavljenih snežišč v poletnem času. Varne hoje z derezami in cepinom se ne učimo na izpostavljenih delih!
Preostala oprema
Za enodnevne pohodniške ture zadostuje nahrbtnik prostornine od 20 do 40 litrov, za večdnevne ture se priporoča večjega. Nahrbtnik naj se prilega vaši postavi, hrbtišče naj bo iz hitro sušečih se materialov.
Težje stvari naj bodo zložene čim bliže hrbtišča, na notranji strani nahrbtnika. Palice so lahko zložljive, zadoščajo pa tudi tiste za nordijsko hojo.
Čelna svetilka, prva pomoč in telefon naj bodo vedno v nahrbtniku, predvsem zaradi naše varnosti. Če se odpravljamo na slabše označeno pot ali na turo, kjer pričakujemo zahtevnejšo orientacijo, bo uporabna tudi GPS-naprava. Sončna očala, sončna krema in ustrezno pokrivalo nas bodo ustrezno zaščitili pred močnim soncem.
Osnovni namen pohodništva je telesna dejavnost ob hkratni psihični sprostitvi. Izlet po samotni poti na manj obiskan vrh v sredogorju je v poletnih mesecih mnogo boljša izbira kot fitnes ali aerobika v zaprtih prostorih, le nekaj volje je treba.
