Odgovorite na teh 5 vprašanj in ugotovite, ali ste odvisni od sladkarij

Motnje hranjenja, kot sta prenajedanje ali anoreksija, se običajno pojavijo zaradi znanih razlogov. Oseba, ki trpi za takšnimi motnjami, se pogosto spopada s psihološkimi in čustvenimi težavami.

Prehranjevanje pod stresom je pogost primer povezave med motnjami hranjenja in anksioznostjo, medtem ko je uživanje sladkorja pogosto povezano s prehranjevanjem pod stresom.

Anksioznost povzroča sproščanje stresnega hormona kortizola, ki zavira apetit. Vendar pa stres lahko pri nekaterih ljudeh, ki že imajo radi sladkarije, povzroči še večje hrepenenje po njih.

Ko se zasvojenost s sladkorjem združi s prehranjevanjem za pomiritev tesnobe, se končni rezultat pokaže na tehtnici. Da, zredimo se.

Čeprav sladkor sprva poveča raven serotonina v možganih, lahko njegovo uživanje dolgoročno poslabša anksioznost, saj nihanje ravni sladkorja vodi v občutke utrujenosti in depresije.

Veliko ljudi ima radi sladkarije, zato je težko trditi, ali gre za odvisnost ali zgolj za stvar okusa oziroma želje.

Brezglutenska dieta, da ali ne

Zastavite si nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo:

- Se vam zdi, da nimate nadzora nad tem, koliko sladkorja zaužijete?

- Razmišljate o sladicah ves dan?

- Ali zaužijete več sladkorja, kot bi smeli?

- Se morate po vsakem obroku posladkati?

- Ali jeste zaradi lakote ali zgolj zaradi želje po sladkih dobrotah?

Ko gre za premagovanje odvisnosti od sladkorja, ni hitre rešitve. Pomembno je, da postopoma spreminjate življenjski slog in se zavedate, da bo to zahtevalo čas in trud.

Če se odločimo za hujšanje, je to že pravi družinski posel. In sicer zato

Nekaj koristnih nasvetov:

- Priznajte si problem in si postavite cilje.

- Sladkorja ne izločite nenadoma, temveč ga postopoma zmanjšujte, spremembe boste začutili že po prvem mesecu.

- Poskrbite za ustrezno količino energije s pravilno prehrano.

- Hidrirajte se - pogosto zamenjujemo žejo z lakoto.

- Vključite telesno aktivnost v svoj vsakdan, ki vedno pomaga izboljšati razpoloženje.

- Uživajte bolj zdrave vire ogljikovih hidratov, kot so žitarice, sadje in določene vrste zelenjave.

Priporočene smernice za vnos sladkorja se lahko razlikujejo glede na različne dejavnike, vključno s starostjo, spolom, telesno aktivnostjo in splošnim zdravjem.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge zdravstvene organizacije pogosto priporočajo omejitev vnosa dodanega sladkorja na manj kot 10 odstotkov dnevnega energetskega vnosa.

Za povprečno odraslo osebo, ki porabi približno 2000 kalorij na dan, to pomeni, da bi dodani sladkor moral predstavljati manj kot 200 kalorij, kar je približno 50 gramov sladkorja.

Vendar pa je najbolje, da se izogibate dodanemu sladkorju, kolikor je le mogoče, in se osredotočite na pridobivanje sladkorja iz naravnih virov, kot so sadje, zelenjava in mlečni izdelki.

Prehrana, bogata z vlakninami, beljakovinami in zdravimi maščobami, ter redna telesna aktivnost so ključnega pomena za splošno zdravje in dobro počutje.

Pomembno je tudi, da preberete oznake na embalaži živil, saj veliko živil vsebuje skrite dodatke sladkorja. Sledenje vnosu sladkorja in izogibanje prekomernemu uživanju sladkarij lahko pomaga pri ohranjanju zdrave telesne teže, preprečevanju zobne gnilobe, zmanjšanju tveganja za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni ter splošnem izboljšanju zdravja.