Odkrivamo užitke smučarskega pohodništva
Gibanje sprehajalca po valoviti pokrajini omogoča organizmu blagodejno menjavo med obremenitvijo in razbremenitvijo.
Gibanje na čistem in svežem zimskem zraku v obliki hoje in teka na smučeh po idilično zasneženi pokrajini ponuja obilo užitkov in sprostitve, kar deluje na človeka pomirjujoče in s tem zmanjšuje psihično preutrujenost, ki je tako značilna za čas, v katerem živimo.
Tempo hoje ali teka lahko prilagajamo svojemu tehničnemu znanju, trenutni kondicijski pripravljenosti in počutju. Tako vplivamo na vse vitalne funkcije svojega organizma, predvsem pa na razvoj in ohranjanje aerobnih sposobnosti.
Z ustrezno vadbo hoje in teka postajamo vzdržljivejši oziroma lahko ohranjamo vzdržljivost na primerni ravni tudi v pozni starosti. Večina udeležencev po prvi vadbi hoje in teka na smučeh v smučarski sezoni občuti rahlo utrujenost v rokah in ramenskem obroču. To je znak, kako malo v vsakdanjem življenju obremenjujemo roke in tako izgubljamo moč zgornjega dela telesa.
Na sprehajalnih in tekaških smučeh v klasični tehniki, kjer imamo smuči večinoma v naravnem vzporednem položaju, delamo korake v obliki podrsavanja po sprednji smučki. Tako ne preobremenjujemo sklepov, vezi in hrbtenice. Sprehajanje na smučeh na primernem terenu je lahko tudi zelo učinkovita vaja v procesu rehabilitacije po poškodbah gibalnega aparata.
V smučini in po celcu
S smučmi lahko hodimo in tečemo po neurejenih ali urejenih terenih. Na prvem mestu mora biti varnost, zato naj zlasti začetniki izbirajo lažje, ravninske terene in ustrezne razmere za vadbo. Zelo prijetna je vadba v mehkem snegu, pršiču, kjer tudi morebitni padci niso nevarni. Drugače je na trdem snegu, poledenelih in bolj strmih terenih. Glede na svoje obvladanje tehnike izbirajmo tudi težavnost urejenih tekaških prog.
Za začetnike in starejše ljudi se priporoča klasični način gibanja na tekaških smučeh. To pomeni, da so smuči med gibanjem večinoma v vzporednem položaju in zato izvajamo naše gibanje z rokami in nogami v smereh, ki sta sicer značilni za gibanje človeka po suhem v obliki navadne hoje in teka. Da nam smuči ob izvajanju korakov ne drsijo nazaj, lahko izberemo različne tipe smuči (t. i. narebrene smuči, smuči s posebnimi oprijemalnimi oblogami, »nano« smuči, uporabimo lepljive oprijemalne trakove), ki jih ni treba mazati z oprijemalnimi mažami, ali pa se odločimo za smuči, ki jih je treba mazati z mažami za oprijem.
Starejšim ljudem se manj priporoča tek v drsalni tehniki, pri kateri smo večino teka v nenaravni, t. i. škarjasti drži smuči. Težko bi tudi rekli, da se v drsalni tehniki lahko sprehajamo, saj moramo pri tem gibanju nenehno ohranjati drsenje smuči. Klasično je torej lažje in bolj naravno, za tiste, ki obvladajo tudi drsalno tehniko, pa to pomeni popestritev te vsestranske in priljubljene športno-rekreativne dejavnosti.
Preverimo tekaško opremo
Pred prvim smučanjem je treba preveriti našo smučarskotekaško opremo. Kakšen del standardne opreme bo verjetno treba tudi zamenjati in se podati na smučarski sejem ali športno trgovino. Za lažjo odločitev bomo osvežili osnovne informacije za izbiro ustreznih smuči (tistih za pohodništvo in za tek) in druge opreme.
Smuči
Smuči so daljše od alpskih in tekaških, ožje od alpskih in turnih in širše od tekaških, vse zato, da lažje hodimo po celem snegu in še vedno lahko tečemo po trših ali urejenih podlagah. Imajo robnike, nekatere privijačene, druge pa vdelane v spodnji del smuči. Drsna ploskev, spodnji del smučk, je na sredini narebrena z »ribjimi luskami«, ki preprečujejo zdrsavanje nazaj.
Vezi
Okovje, po domače, je podobno tekaškemu, samo da je širše. Nima pritrjene pete, torej sta vpenjanje in izpenjanje preprosta tudi v celem snegu.
Čevlji
Čevlji za smučarsko pohodništvo so podobni gojzarjem in rekreativnim čevljem za smučarski tek. Spredaj so širši, morajo biti izjemno udobni, topli in seveda morajo segati čez gležnje.
Palice
Palice so nadvse podobne turnim, le še večjo krpico imajo.
