Plavanje v Seni - olimpijska obuditev pariške tradicije je stala 1,4 milijarde evrov
Plavanje v reki Seni, ki pred odprtjem letošnjih olimpijskih iger dodatno razdvaja skeptike in optimiste, ima dolgo zgodovino. Od 17. stoletja dalje je bilo kopanje v tej francoski reki priljubljena dejavnost in šele leta 1923 je sledila prepoved zaradi različnih tveganj. Prihajajoče igre naj bi predstavljale obuditev te tradicije.
Kopanje v Seni je postalo priljubljen način preživljanja prostega časa v 17. stoletju, obdobju, preden je revolucija spodnesla francosko monarhijo. Plavalci so bili pogosto popolnoma nagi, a proti koncu stoletja je bilo golo kopanje prepovedano, francoska tiskovna agencija AFP navaja uradne vire.
Parižani so sicer še vedno z veseljem skočili v reko, kasneje pa so se pojavili še bazeni, nameščeni na plovilih ob bregovih reke. Med njimi je bil najbolj znan Deligny, ki so ga postavili leta 1801 in se je nahajal na 12 takšnih plovilih. Ime je dobil po reševalcu iz vode, ki je bil med prvimi, ki so vodili tamkajšnje plavalne tečaje.
Do konca 19. stoletja so imeli meščani na voljo približno 20 takšnih bazenov na različnih odsekih reke, vendar so jih nato izrinili bazeni na kopnem. Najbolj navdušeni pristaši plavanja v Seni so sicer še vedno prisegali na to tradicijo, vendar je nato leta 1923 sledila prepoved kopanja zaradi zdravstvenih in drugih pomislekov, ki pa ni segla do obrobij mesta.
Onesnažena reka je predstavljala zdravstveno tveganje, a obstajala je še nevarnost nesreč, saj so si plavalci delili reko z vse večjim številom plovil.
Rečno plavanje v Parizu je bilo nato dovoljeno v izrednih primerih, kot so bili vročinskimi vali v 40. letih 20. stoletja in uradne tekme, a splošno gledano je prepoved obveljala in še dandanes mestne službe pazijo, da se jo dosledno upošteva.
Prihajajoče olimpijske igre bodo vendarle priložnost, da se obudi tradicijo plavanja v Seni. Po desetletjih obljub, da bo ta reka znova varna za kopanje, je francoskim oblastem končno uspelo Seno očistiti do te mere, da lahko prižgejo zeleno luč za plavanje.
Pariška županja Anne Hidalgo je izpolnila svojo obljubo in v reko skočila v sredo, da bi tako dokazala, da je voda dovolj čista in da ni več nobenih pomislekov glede izvedbe nekaterih olimpijskih plavalnih tekem na Seni.
Županja ni bila edina političarka, ki je zaplavala v Seni, saj jo je prejšnjo soboto prehitela francoska ministrica za šport Amelie Oudea-Castera, s katero naj ne bi bila v najboljših odnosih, zato so nekateri njuna podviga opisali kot tekmo za politične točke.
Zaveza, da bo Sena primerna za olimpijske dogodke, je zaokrožila niz podobnih obljub, ki so jih tekom zadnjih desetletij delili politiki. Leta 1988, ko so v reko spustili 5000 ščuk, se je nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac, takrat še v vlogi pariškega župana, zavezal, da bodo njegovi someščani v takrat že močno onesnaženi Seni lahko zaplavali že čez pet let.
»Prišel bom z brisačami in antibiotiki,« se je na to izjavo šaljivo odzval takratni okoljski minister Brice Lalonde.
Chirac je nato svojo obljubo ponovil dve leti kasneje med intervjujem na francoski televiziji. Zagotavljal je, da bo sam zaplaval v Seni leta 1993, a te obljube sedaj že pokojni politik ni nikdar izpolnil.
Ko so si mestne oblasti prizadevale, da bi Pariz gostil poletne olimpijske igre leta 2024, je županja Hidalgo obudila idejo o kopanju v Seni ter se zavezala, da bo v primeru iger v njenem mestu ta reka prizorišče plavalnih dogodkov.
Obljubila je tudi tri poletna javna kopališča na Seni do poletja 2025 - eno blizu stolnice Notre Dame, drugo v bližini Eifflovega stolpa in tretje v četrti Bercy, mirni soseski v vzhodnem predelu Pariza.
Francija je za čistilna prizadevanja, ki bi omogočila plavanje v Seni in njenem glavnem pritoku Marne, porabile približno 1,4 milijarde evrov. Največ je k izboljšavam pripomogel izpopolnjen način čiščenja komunalnih odpadnih voda.
Eden bistvenih delov projekta, ki so ga zagnali leta 2015, je bila izgradnja ogromnega podzemnega rezervoarja za deževnico blizu železniške postaje Austerlitz. Ta lahko zadržuje odvečno odpadno vodo ter tako preprečuje, da bi se zlila v Seno, a je v prejšnjih mesecih ravno močno deževje organizatorjem povzročilo kar nekaj težav in prispevalo k onesnaževanju reke.
Navkljub obsežnim čistilnim prizadevanjem se mnogim Parižanom kopanje v reki še vedno gnusi. Županja Hidalgo je nameravala zaplavati že prejšnji mesec, a je morala datum prestaviti zaradi visoke vsebnosti fekalij.
Nekateri Francozi so takrat na pol v šali in na pol zares grozili na družabnih omrežjih, da bodo v reki Seni opravili veliko potrebo ter tako protestirali proti županji in organizaciji olimpijskih iger.
Televizijska mreža France 24 je ta teden poročala, da so bile priprave za slovesnost ob odprtju iger, ki bo potekala na in ob reki Seni prihodnji petek, večkrat prestavljene zaradi premočnega rečnega toka. Po drugi strani je suho vreme v zadnjih dnevih zmanjšalo prisotnost fekalij v vodi in organizatorji upajo, da jim bo vreme naklonjeno tudi med igrami.
Plavalna tekmovanja na Seni na letošnjih olimpijskih igrah bodo potekala med 30. julijem in 9. avgustom. Plavalni del olimpijskega triatlona bo na sporedu med 30. in 31. julijem ter 5. avgusta, sledilo pa bo še daljinsko plavanje 8. in 9. avgusta.
