Pozimi tudi lahko shujšamo
Dolgotrajna izpostavljenost udobnemu in ogrevanemu okolju naj bi vodila k zmanjšani aktivnosti rjavega maščobnega tkiva in celic, katerih delovanje učinkuje na energijsko porabo in termogenezo.
Zadrževanje na toplem skupaj z zmanjšano prehransko izzvano termogenezo, ki jo danes prepogosto omogoča povsod dosegljiva hrana, polna maščob in velikih količin dodanega sladkorja, in zmanjšana fizična aktivnost pripomoreta k naraščanju pojava debelosti in metabolnega sindroma.
Moškim se maščoba začne nabirati predvsem v predelu trebuha, ženskam pa v predelih bokov, zadnjice in stegen. Začetnemu povečanju teže maščobnih celic sledi povečanje števila maščobnih celic.
Raziskovalna izhodišča
Koncert dveh pomembnih hormonov, leptina in inzulina, aktivira tudi hipotalamične nevrone, ki lahko spodbudijo porjavitev belega maščobnega tkiva in s tem izgubo telesne mase. Termogeneza in porjavitev sta lahko stimulirani tudi iz drugih virov (GLP-1 receptor) v delu jedra hipotalamusa.
Eden izmed razlogov za debelost je tudi oslabitev termogeneze oziroma zmanjšano izločanje s termogenezo povezanih genov, ki odvozlajo beljakovine, receptorje tiroidnih hormonov in motnje drugih hormonov (beta adrenergični hormoni, 5-iodotiroksinin deiodinaza). Po tridesetem letu začnemo naravno izgubljati. Podobno se z leti zmanjšuje tudi aktiviranje rjavega maščobnega tkiva, in sicer aktivnost pade na manj kot 50 odstotkov pri dvajsetih letih in na manj kot 10 odstotkov v petdesetih in šestdesetih letih starosti.
Ravnovesje, simetrija ... harmonija
Energijska bilanca je še vedno ključen koncept za razvoj strategij v boju z debelostjo. To ravnotežje je ranljivo s telesno aktivnostjo, energijskim vnosom in energijsko porazdelitvijo. Raziskave v zadnjem času kot nezanemarljiv modulator pojavnosti debelosti navajajo tudi okoljske temperaturne spremembe.
Izjemno nizke temperature (ali izrazita sprememba temperature) lahko imajo tudi pozitivne terapevtske učinke (terapevtska hipotermija), ki se uporabljajo v protivnetne terapevtske namene, preprečevanje zunajcelične toksičnosti, zaviranje celičnega propada ...
Začetki kratkotrajne izpostavljenosti izjemno nizkim temperaturam (–100 stopinj C, dve do štiri minute) segajo na Japonsko, kjer so terapevti s tovrstnimi terapevtskimi postopki zdravili različna vnetja (tudi z vadbo izzvane vnetne procese). Iz Japonske so se takšne metode krioterapije razširile tudi v Evropo in Severno Ameriko. Uporabo krioterapije v wellnessih, toplicah in nekaterih medicinskih centrih povezujejo tudi z učinki pomlajevanja, umiritve in shujševalnimi učinki. Povzetek sistemskega pregleda literature (Cochrane database) je, da za terapevtsko uporabo krioterapije pri elitnih športnikih ni dovolj dokazov, vendar krioterapija vseeno lahko zmanjša mišično vnetje po vadbi.
Nordijska hibernacija rjavih medvedov spremeni črevesne mikrobe in energijski metabolizem. Morda bodo nova spoznanja razvozlala kamenček za kamenčkom »temperaturno terapevtski« mozaik in razkrila njegove dodatne pozitivne učinke. Narava gotovo zdravi na marsikateri način, zato poskušajmo biti fizično aktivni tudi pri nižjih okoljskih temperaturah (seveda ustrezno zavarovani). Tako bomo zelo blizu temu ali še bliže kakor navadno, da bo energijski presežek izhlapel ter napolnil rezervoar psihične, duševne, fizične in tudi ključne kognitivne moči.
Če smo se osredotočili na funkcijo maščobnega tkiva, naj poudarimo: maščoba je pomemben del sestave telesa, ki je lahko aktivno tkivo in ne nazadnje tudi zelo produktivno. Zato se gibajmo tudi za lastne kakovostne in aktivne maščobne celice, saj fizična aktivnost (vzdržljivostna vadba in vadba proti uporu) vodi v adaptacijske spremembe skeletnih mišic in nekateri procesi (miokineze, irisin) lahko povzročijo tudi preusmeritev adipocitov v rjave maščobne celice, ki povečajo metabolno porabo. Pri izpostavljenosti mrazu se poveča tudi izločanje fibroblastnega rastnega faktorja (FGF 21 in povečanje irisina), ki aktivira termogenezo.
Če ne za izgubo ...
... pa za kakovost aktivnih celic – ozaveščeno, še z dodatnimi razlogi. Debelost postaja vse širša zdravstvena in ekonomska nevarnost, ki jo še vedno pogosto podcenjujemo. V večini primerov se začne z nedolžnimi razvadami, neopaznimi presežki, ki lahko psihološko močno obarvajo vsakdanjik in močno razbarvajo fiziološko normalne procese v telesu. Na patološke posledice se pomisli prepozno. Debelost je običajno povezana s sladkorno boleznijo (tipa 2), srčno-žilnimi boleznimi in drugimi zapleti. Zato prvi priveski (bočni, trebušni ali dodatki zadnjih plati) niso več nedolžni.
Morda bodo ključno spremembo v boju proti debelosti prinesle ravno novejše raziskave, ki predvidevajo, da ima rjavo maščevje vlogo v porabi energije, zato je pomemben dejavnik v povezavi z debelostjo. Induciranje aktivnosti rjavega maščevja bi zato morda lahko vodilo k odpravljanju debelosti in z debelostjo povezanih zdravstvenih zapletov.
Zato le pogumno pojdite na zrak, z nižjo intenzivnostjo, vendar dolgotrajno aktivnostjo. Za znane pozitivne učinke in ne nazadnje za dodatno »termoregulacijsko« hujšanje.
