Prehlajen na vadbo. Je to dobro ali slabo?
Vneto grlo je običajno prvi simptom prehlada, pojavi pa se tudi samostojno, ker je zunaj pač mrzlo, mi pa prevečkrat nepazljivi.
Ker gre za eno najpogostejših zdravstvenih težav v zimskem času, se rekreativci mnogokrat znajdemo v dilemi, ali si je bolje vzeti »odmor« ali nemoteno nadaljevati s treningi.
Kako torej poskrbeti, da telesu ne škodujemo?
Minimalna do zmerna rekreacija imunskemu sistemu celo pomaga, ko se spopadamo s simptomi vsem še preveč dobro znanega prehlada, tudi z vnetim grlom.
A vseeno – če boleče grlo spremlja tudi vročina, je bolje počakati, da se ta normalizira, da si ne bi nakopali resnejše bolezni. Zdravniki pravijo, da povišana telesna temperatura postavlja mejo pri odločanju za rekreacijo.
Najboljši način, da pomagamo telesu, ki se bori z vročino, je, da zares počivamo in si damo dovolj časa in energije za okrevanje, ko vročine ni več, pa lahko zopet razmislimo o telesni vadbi.
Ko se odločamo za rekreacijo z vnetim grlom, je treba upoštevati tudi starost, prehranske navade in vzorec spanja; vse to namreč vpliva na imunski sistem in na način, kako se bo ta boril.
Splošno pravilo je, da če se simptomi pojavijo samo od samo vratu navzgor (torej tudi primer vnetega grla), je rekreacija dovoljena, sicer pa se je treba odpraviti na rekreativni »dopust«.
Vneto, boleče grlo povzročajo številne bakterije in virusi, a najbolj pogosto gre prav za običajni prehlad. Zaradi tega se pojavijo tudi drugi simptomi, največkrat zamašen nos, glavobol, utrujenost in kašelj, pri hujši obliki pa še vročina, bolečina v sinusih in otekle/nabrekle žleze.
Kot že napisano, se je športnemu udejstvovanju treba začasno odpovedati, če se spopadamo z vročino, prav tako se je o rekreaciji dobro posvetovati z zdravnikom v primeru, da prehlad traja več kot sedem do deset dni. Sicer pa je zmerna vadba priporočljiva in koristna.
Hoja, kolesarjenje, joga, pilates, pa tudi samo raztezanje so nekateri primeri primerne vadbe. Tudi druga rekreacija je lahko povsem v redu, pametno pa je zmanjšati njeno dolžino in intenzivnost na takšno raven, da po koncu ne bomo popolnoma izmučeni in se bomo počutili še slabše. Sprint verjetno ne bo najboljša odločitev, lahko pa tekači opravijo lažji tek ali pa se za dan ali dva odločijo za hojo.
Visokointenzivna vadba lahko duši delovanje imunskega sistema, zato se ji z vnetim grlom izogibajmo. To pomeni, da se umaknemo iz tekmovanj ter prenehamo s hudim dvigovanjem uteži in aktivnostmi, ki testirajo našo vzdržljivost.
Vneto grlo in rekreacija
Osnovni pravili sta dve: poslušati je treba svoje telo in zavarovati boleče dele. To pomeni, da se ne silimo v rekreacijo, če nam telo govori, da ne zmore več ter da grlo dobro zaščitimo pred mrazom, prepihom, vetrom … Priporočljivo je, da zaščitimo tudi pljuča in predel vse do vratu, saj so ti deli najbolj na udaru in najbolj ranljivi.
Izredno pomembno pri rekreaciji z vnetim grlom je, da pijemo veliko vode. Vnos vode je temelj kvalitetne rekreacije tudi, ko smo zdravi, a je pri vnetem grlu še toliko bolj pomembno, da zares veliko pijemo, da grla ne izsušimo.
Tekočina je lahko v tem času nekoliko bolj topla ali pa vsaj mlačna, da ublažimo bolečino pri požiranju. Pri zunanji rekreaciji si okoli vratu, ust in nosu zavijemo šal, ki pa ga po vadbi operemo, saj postane pravo leglo bakterij, sploh če nas muči tudi kašelj. Prav tako si moramo vzeti več časa za počitek in regeneracijo in pa še bolj paziti na vnos živil, da ne bi zdravstvenega stanja poslabšali.
Če jemljete zdravila (tudi za katerega od drugih simptomov), se vedno pozanimajte o njihovih stranskih učinkih. Nekatera namreč vplivajo na krvi tlak in srčni utrip, prebavo, lahko povzročajo diarejo ali krče. Če vaša zdravila vplivajo na zmožnost rekreacije, je to nujno treba upoštevati.
Poleg tega se zavedajmo, da je prehlad zelo hitro nalezljiv in se kot blisk širi med ljudmi. Zaradi tega je spoštljivo in odgovorno do drugih, da se izogibamo vadbam v zaprtih prostorih, kjer se izmenjuje večje število ljudi, torej v telovadnicah in fitnesih, ali pa smo toliko bolj previdni pri uporabi prostorov in opreme.
Bolezen se namreč prenaša tudi prek najrazličnejših površin, o kašlju in bontonu pa verjetno ne rabimo izgubljati besed.
