Presenetljivi razlogi, zakaj Japonci živijo bolje in dlje
Japonska je dežela, ki je precej oddaljena. Ne mislim samo geografsko, ampak tudi kulturno. Tam je Evropejec tujec, ki se težko znajde. Celo prastara govorica telesa odpove.
Če smo se do sitega najedli v restavraciji in nam ponudijo repete, nikar ne odkimajmo z glavo, saj nam bodo naložili še eno porcijo. Hitro in nevede sporočimo ravno nasprotno, kot smo želeli. Kako nerodno.
A ta drugačnost v vseh pogledih ima zanimive učinke na prebivalce dežele vzhajajočega sonca. Njihovi že pregovorno dolgi življenjski dobi že dolgo zavidamo. Pa ne samo to.
V zadnjem desetletju statistika pripoveduje še eno zanimivo zgodbo: so namreč edina razvita država, v kateri pričakovana življenjska doba prebivalcev ob rojstvu v zadnjih letih ni začela upadati, ampak še kar raste in raste.
Nekaj morajo delati drugače kot drugje po svetu.
Morda je to njihova asketska prehrana. Ali tradicionalno spoštovanje in vključevanje starostnikov v družbo, ki jim vliva up, voljo in željo do življenja.
Morebiti pa je vendarle vzrok tudi v drugačnem reševanju zdravstvenih težav. Zdravilne metode, ki so na Daljnem vzhodu doma, so različne oblike izpostavljenosti naravi in zelenemu okolju.
Zdravilni učinki narave
Večina nas čuti, da so sprehodi v naravi za nas koristni. Tako nekako zaviramo neobvladljivo hitrost v našem stalno pospešujočem življenju in uživamo v lepoti in spokojnosti narave.
Čez leta let so se nabrale številne znanstvene raziskave, ki potrjujejo naše slutnje, razkrivajo pa tudi presenetljive učinke narave na nas. Japonski in kitajski znanstveniki ugotavljajo celo vrsto pozitivnih psiholoških in telesnih učinkov narave na zdravje.
V 80. letih 20. stoletja je japonsko ministrstvo za kmetijstvo oblikovalo ime za eno izmed tradicionalnih tehnik in jo poimenovalo šinrin-joku, kar lahko prevedemo kot gozdna kopel.
Princip je zelo preprost. V gozdu se ustavimo, umirimo in z vsemi petimi čuti začutimo okolico. Tako opazujemo barve, zvoke, potipamo, vonjamo in po možnosti tudi okušamo. Terapija lahko traja od nekaj minut pa do več ur in prinaša množico ugodnih učinkov na telo.
Izboljšanje imunskega sistema
Pri dihanju gozdnega zraka vdihujemo fitoncide, snovi, ki jih rastline sproščajo za boj proti insektom, plesnim in bakterijam. Zanimivo je, da različna drevesa sproščajo različne fitoncide, ki imajo tudi različne učinke v našem telesu.
Znanih je trenutno okoli 5000 vrst in večina učinkov je še neznanih. Vemo pa, da te snovi v telesu spodbudijo število in aktivnost celic ubijalk. Te celice so del obrambe pred mikrobi.
Zelo pomembno vlogo pa imajo tudi pri iskanju in odstranjevanju rakavih celic. Študije kažejo, da na primer trije dnevi, preživeti v naravi, spodbudijo imunski sistem za okoli 30 dni.
Gozd nas torej ščiti pred infekcijami in zmanjšuje možnost nastanka rakavih bolezni.
Umirjanje telesa in ugodni učinki na srce in ožilje
Preživljanje časa v gozdu ali tudi življenje ob gozdu spodbudi delovanje parasimpatičnega avtonomnega živčevja za 80 odstotkov. V nasprotju s simpatičnim živčevjem to umirja srčni utrip in zmanjša njegovo variabilnost.
Vse to ima za posledico nižji povprečni srčni utrip, znižanje krvnega tlaka in izboljšanje prekrvitve srčne mišice. Narava torej pomembno zmanjšuje možnost za težave s srcem in izboljšuje kakovost življenja ljudem, ki s srcem povezane težave že imajo.
Izboljšanje dihanja in krvnega sladkorja
Pomembno izboljšanje težav lahko v naravi pričakujejo tudi ljudje s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Verjetni učinek na delovanje pljuč je povezan z zmanjšanimi vrednostmi določenih citokinov, ki v telesu spodbujajo vnetje in sodelujejo pri slabšanju stanja pljuč.
Redni obiski gozdov pomembno zmanjšujejo tudi višino sladkorja in s tem izboljšajo urejenost sladkorne bolezni pri diabetikih.
Boljše počutje, boljše spanje, zmanjšanje kroničnih bolečin in povečana storilnost
Naravno okolje ima ugoden učinek na zmanjšanje kroničnega stresa. Ta je tisti, ki nam dolgoročno povzroča najrazličnejše bolezni in ga je pogosto težko prepoznati.
Ugotovili so pomembno zmanjšanje stresnega hormona kortizola v slini, izboljšanje kvalitete življenja in zmanjšanje tesnobe. Prav tako se je pomembno izboljšala depresija pri osebah, ki so več časa preživljale v gozdu.
Za mnoge je pomemben podatek, da se izredno izboljša tudi spanje. V treh mesecih sprehodov po gozdu so se uredili cikli spanja in izboljšala se je njegova kakovost.
Podobno velja za kronično bolečino, katere občutenje v naravi se bistveno zmanjša. Narava pomaga tudi pri koncentraciji. Dolgotrajno usmerjanje pozornosti na določeno stvar, kot je služba, nas lahko psihično izčrpava. Gledanje dreves, ptic, vode in podobno naše možgane resetira, kar nam kasneje povrne storilnost, hkrati pa nas uči potrpežljivosti.
Izgubljanje dreves pomeni izgubljanje človeških življenj
Lep vpogled v situacijo, ko drevesa izginejo, je razširitev hrošča jesenov krasnik v 15 zveznih državah v ZDA pred okoli 20 leti. Hrošček povzroči množično izumiranje jesena v nekaj letih, kar se je tudi zgodilo.
Ocenili so, da je samo ta dogodek povzročil dodatnih 6000 smrti zaradi bolezni pljuč in 15.000 smrti zaradi srčnih bolezni.
Raje niti ne pomislim, kakšne učinke ima masivna in neodgovorna sečnja na naša življenja. Če nam bo uspelo z dobrim gospodarjenjem gozdove ohraniti, se bo morda, samo morda nekoč zgodil dan, ko bomo na zdravniškem receptu namesto kemije dobili zapis: Rp./ Borov gozd, 1x dnevno 30 minut+pp, Repetatur 3x.
