Psihologija maratona ali da boste lažje doživljali svoj maraton
O vedenju in doživljanju tekačev na različnih razdaljah. O teku, ki je zdrav, če se ga lotimo s pravo mero tekaške vneme in strokovnih napotkov, in škodljiv, če tečemo s pritajeno jezo na sočloveka ali v slepem prepričanju, da bomo nekoga premagali za vsako ceno.
Velja prisluhniti misli, da ne živimo zato, da bi tekli, temveč tečemo za užitek, da zdravo živimo.
Mnogi so naju tako kot lani spraševali, kaj vama je tega treba, ali se vama splača tako »matrati«. Nejeverni pogledi in sugestije, med katerimi so bili tudi iskreni strahovi za najino zdravje, naju niso omajali.
Nisva veliko govorila in pojasnjevala. Vse leto sva trenirala, vsak na svojem koncu. Že Pitagorejci so govorili, da nebo, zemljo, bogove in ljudi držijo skupaj skupnost, prijateljstvo, red, zmernost in poštenost.
To celoto so imenovali kozmos. S tem izrekom bi najkrajše in najbolj enostavno opisal doživetje berlinske maratonske preizkušnje pred desetimi leti.
Z bratom Alešem sva ga doživela kot osebni in skupinski preizkus telesa in duha. Maratonska preizkušnja v Berlinu ni bila namenjena izčrpanju najinih teles niti podzavestnemu lovljenju stalno izmikajočega se cilja.
Ko sva se na kratko z močnim stiskom desnice in pogledom v oči pred odhodom v startna bloka poslovila, sva oba jasno vedela, v kaj se podajava. Ko stojiš na startu, skozi tvoj um šviga nešteto misli.
Počasi se umirja telo, misel se zjasni. Pred tabo množica, za tabo množica, še enkrat zategneš vezalke in globoko dihaš.
Množica se narahlo pozibava v ritmu glasbe in nato sledi odštevanje. Po strelu starterja se več kot 40.000-glava množica začne premikati.
Podobna je neskončni reki, katere valovanje spodbuja druga milijonska množica navijačev. Občutek, da si del in celota, je enkraten.
Del tebe se je poistovetil v odločnosti uspeti, v junaštvu, vztrajnosti, odprtosti duha, prijateljstvu. Tekajoča množica pa je tudi celota različnosti vzajemno povezanih tekajočih teles v druženju in posebnem prijateljstvu maratonske preizkušnje.
Že takoj po startu se zaveš svoje kozmične energije, biti del in celota. Celota te potegne in potiska naprej, del pa si ti sam sabo v pričakovanju uspeha, premikaš svoj um, ki vodi tvoje telo.
Predstavil bom duševne procese, ki spremljajo izkušnjo tekača, predvsem na srednjih in dolgih progah (polmaraton 21 kilometrov, maraton 42 kilometrov in daljše razdalje).
Moje razmišljanje izhaja iz lastnih izkušenj, spoznanj in večletnega preučevanja podzavestnih procesov človeka v gibanju.
Zakaj sta tek in tekmovanje na različnih razdaljah zdrava?
Tek na različnih razdaljah je priporočljiva naravna oblika gibanja, ki krepi vztrajnost. Človek tako ohranja celostno psihofizično zdravje.
Trening teka in tekmovanje mu ponuja še nepoznane, vendar zaznane pozitivne učinke, ki ga delajo bolj človeškega. Tek postane način življenja, oblika sobivanja z drugimi in drugačnimi. Tekaču omogoča globoki uvid vase, v pristne odnose, ki jih ne uravnavajo zgolj predpisi vsakdanjega življenja.
Vsak človek išče smisel pod soncem. Vse več je tistih, ki ga najdemo v zmernem, do telesa prijaznem celostnem gibanju. Kako osmisliti življenje danes in v prihodnosti?
Tankočuten in v prepoznavanju podzavestnih signalov izurjen posameznik uvidi, kaj je zanj prijetno in dobro. Podzavest ga usmeri, da izbere takšno obliko gibanja, ki mu prija, povzroči impulz, kdaj počivati ter kdaj se gibati. Zdrav duh v zdravem telesu pomeni biti umsko in telesno aktiven, kajti um in telo sta povezana.
Aktiven tekač uravnoteži hormone v telesu ter svoje primarne potrebe, predvsem potrebo po pijači in hrani oblikuje v del zdravega in osebnostno zadovoljnega življenjskega sloga.
Samo celostno, izurjeno (trenirano) gibljivo telo (racionalni um, telesni um in um polja – odnosov) v kondiciji je sposobno psihičnih in fizičnih naporov in obrambe pred različnimi vplivi, ki danes prežijo na človeka (umetne potrebe, medijsko prepričevanje, stres in izgorelost na delovnem mestu, depresija idr.).
Človek je individualno, predvsem pa kolektivno bitje. Tek postaja vse bolj množična in s tem kolektivna dejavnost. Tek v različnih oblikah in tekmovanjih krepi solidarnost in oblikuje tovarišijo v dinamiki tekaškega druženja v velikih in majhnih skupinah.
Tek je ne glede na razdaljo na treningu ali tekmo zdrav, če posameznik ohrani zdravo psiho in telo, če tekač upošteva signale nezavednega uma, zmeraj deluje v njegovo korist.
Paradoks delovanja nezavednega uma je v njegovi neopredeljivosti, neoprijemljivosti z razumskim vedenjem. Bolj ko se odmaknemo od razmišljanja, bolj se odpremo energijam nezavednega uma.
Tekaško zorenje in priprave v skupini – motiviranje za tekmo
Tekač se tekaško socializira v skupini njegovim vrednotam podobnih posameznikov. Tekaška skupina ima svojo notranjo dinamiko, razpeto med izrazitim individualizmom in izrazitim kolektivizmom.
V teku smo lahko sodelovalni ali pa tekmovalni. Tekaško zorenje pomeni spoznati, da človek najde smisel lastnega gibanja telesa in psihe ob njemu pravem času.
Gre za svojevrstno spoznanje, da tekaško zorenje zahteva čas oblikovanja osebnosti, ki vodi k napredku v treningu in v gibanju.
S tem uvidom uravnotežimo naš veličastni ego, ki nas lahko v silni vnemi (motivaciji) pahne v raznovrstne tekaške poškodbe, adrenalni zlom, izgorelost ali negativni stres ozirom distres ali celo v depresijo.
Tek v organizirani tekaški skupini oblikuje osebnostno trdnega in gibljivega človeka. Takšen tekač, pa naj je kratkoprogaš, polmaratonec ali maratonec, se ne giblje zato, da bo imel več, temveč da vse bolj bo, da bo vse bolj dinamičen, da bo ubral tak življenjski slog, s katerim bo vzor svojim potomcem.
Še posebno v tisti zadnji fazi individuacije, v jeseni življenja, ko lahko odločilno vpliva na mlade ljudi z lastno izkušnjo in spoznanjem in le redki tudi z modrostjo srca.
Na tej točki skupinske celovite dinamike kot priprave tekača na polmaraton, maraton ali zgolj tekanja za dosego posamičnega cilja deluje energija povezanosti, v motivih različnih in podobnih tekačic in tekačev.
Na tej točki se v skupinski vadbi pri posamezniku porodi vprašanje: Kaj mi tek pomeni in zakaj tečem? Vsak od nas je enkratna in neponovljiva osebnost, zato so odgovori tekačic in tekačev, ki jim jih povsem naključno med vadbo zastavim, prav tako raznoliki.
»Tek mi pomeni prav vse,« mi z zadihanim glasom pove eden od tekačev, spet drugi hiti, da je zanj sprostitev, ko ne misli na čas, ko mu je vseeno, kako se svet vrti.
Obraz ene od tekaških kolegic žari, ko mi pravi, da je tek sprejela v svoj način življenja in ji pomeni zelo veliko. Teče od dva- do trikrat na teden in si ne zna predstavljati, da bi živela brez njega. Zanjo je vodena vadba tisto pravo, sploh pa za začetnike, ker lahko samo tako varno napreduješ.
»Tek mi pomeni sproščanje, rekreacijo, sočasno pa tudi nekaj tekmovalnosti, ki zbuja druženje med kolegi,« izjavlja naslednji veteran.
Spet za druge je rekreativni tek dopolnitev meditativne izkušnje, kot na primer tekaški kolegici, ki pravi, da se takrat umakne v svojo notranjost, v svoj mirni svet tišine po dolgem in napornem dnevu. Tekač v skupini jo z nasmehom na obrazu dopolni, ko pravi, da je tek najboljše sredstvo v boju proti stresu.
Odgovori naključno izbranih tekaških rekreativk in rekreativcev kažejo stopnjo motivacije posameznika za tek ter da imajo nekateri krajše motivacijske cilje, drugi pa bolj izdelane.
Iskanje zdravja je eden od osrednjih motivatorjev za rekreativni tek v svetu neustavljivega potrošništva in instant kulture. Za posameznika mora imeti tek smisel. Šele takrat se porodi in okrepi želja po tekanju.
Motivacija za tek se tako pri posamezniku stopnjuje v odnosu do oseb, od katerih lahko dobimo pozitivne izkušnje. Torej posameznik se vpraša, ali je smiselno teči, in če dobi odgovor od vzornikov, od koga, ki je to počel ali počne, in vidi koristne posledice ali pa je ta posameznik zaupanja vreden posameznik, bo presodil po tem, ali se mu splača, ali bo njemu dolgoročno prineslo korist. Ali bo s tem pridobil pozitivne socialne izkušnje.
Tako lahko pojasnimo, zakaj nas tek psihično in fizično pomirja.
Izkušen tekač na krajših in daljših razdaljah je vsak, ki se je naučil, kako teči in priteči varno do cilja, in ki se zaveda, da se je treba pravilnega teka naučiti. Sčasoma tekač ali tekačica krepi svojo motivacijo, da tek ne postane monotonija.
Tako ozavesti svoje izkušnje, da spremlja svoj napredek v tekaški vadbi in uspehe na tekmah, če se jih udeležuje.
Zavestno spremlja napredek tako, da se psihološko pripravlja na uresničitev svojega kratkoročnega ali dolgoročnega cilja. Vse našteto pa postane še bolj intenzivno v skupini podobno mislečih tekačic in tekačev, s katerimi izmenjujemo skupne poglede na svet.
Tekanje v tekaški skupini okrepi pripadnost skupini in skupinsko privlačnost ali notranjo trdnost. Tekaški klub ali društvo je skupina ljudi s podobnimi vrednotami. V skupini nam podobnih posameznikov krepimo stike, znanstva in družabne vezi.
Zato nas samostojni tek, še bolj pa organiziran tek v zavetju tekaške skupine, okrepi v telesnem in duševnem zdravju.
MOTIVACIJA ZA TEK – NEKAJ IZBRANIH NAPOTKOV NA PODLAGI OSEBNE IZKUŠNJE
1. Vprašaj se: Zakaj želim dobro teči/tekmovati/preteči želeno razdaljo/biti 1., 2., 3./doseči načrtovan čas?
2. Naj tvoji možgani zaupajo tvojemu telesu – um in telo si zapomnita ponavljajoč se ritem (pomen enakega ritma intervalov na treningu in tekmi).
3. Rana ura je zlata ura! (Jutranji tek aktivira duha in ga poveže s telesom.) Čas okrog sončnega vzhoda je energetsko najboljši, podobno tudi zvečer okrog 18. ure.
4. V mislih med tekom/tekmo ponavljaj gesla kot metode avtogenega treninga: Uspelo mi bo! Tek osvobaja in vzbuja veselje! Tečem zelo gladko, svobodno in sproščeno! Tečem sproščeno in vse dajem! Tekmec je nepomemben! Ostajam v ritmu! ...
5. Med tekom vzdržuj pozitivne misli, npr. adrenalin je gorivo, ki me bo potisnilo čez hrib. Ohrani notranjo zbranost in se izogibaj startni mrzlici (dihaj globoko z dolgimi izdihi in umiri um).
6. Najvišja stopnja pripravljenosti za tek/trening/tekmo vsebuje osem sestavin: zamisel, zaupanje, sodelovanje, nadzor aktivnosti, obvladanje pritiska in tesnobe, koncentracija, komunikacija, kohezija.
7. Pripravi miselni načrt pred tekom, zlasti tekmo (na podlagi lastnih izkušenj in nasvetov trenerja).
8. Vizualiziraj cilj (na tekmi), tekmuj s seboj, bodi osredotočen na dihanje in um, ki vodi tvoje telo.
9. Med tekom bodi pozoren na telesno in psihično neugodje. Če se pojavi, se takoj ustavi!
***
Doc. dr. Beno Arnejčič, doktor znanosti s področja psihologije, visokošolski učitelj, terapevt medicinske hipnoze, mojster NLP in praktik hipnoze Creative Focus,Expressive Arts Jungian Couch z mednarodno licenco
