Resnica o maščobah: Koliko je preveč?

Danes, ko imamo res veliko podatkov, da je prehransko pretiravanje z nasičenimi maščobami škodljivo, so pravzaprav skoraj nerazumljive prehranske prakse, v katerih se tovrstna prehrana favorizira.

Debelost je tista kritična točka, na kateri se zdravje hitreje prelomi v kronične bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen, rak in tako naprej celo do bolezni živčnega sistema.

K razvoju debelosti nedvomno pripomoreta pospešen razvoj sedeče družbe, ki bulji v ekrane in se tudi zato premalo giba, in splošna dostopnost hrane. Okusne. Polne maščob. A zdi se, da ne gre samo za enostavno energijsko bilanco.

Več kot bilanca debelosti

Mnogi razlog za neuspešno odpravljanje kilogramov iščejo v genih in pravijo, da takšni pač so. Bolj zaobljeni. Čeprav ne jedo veliko. O tem stavku bi se sicer dalo veliko razpravljati, ker so kriteriji za to velikokrat zelo različni.

Eden izmed dejavnikov, ki pripomorejo k razvoju debelosti in kvarijo fenomen energijske bilance, naj bi bil v črevesju. Bolje rečeno v mikrobioti, ki ga naseljuje.

Znanstvene raziskave namreč nakazujejo, da prehranjevanje z veliko nasičenimi maščobami pospešuje kopičenje maščevja. Lahko bi rekli, da prehiteva energijsko bilanco.

Manj jej - je lahko pregovor, ki pa ga velja pravilno razumeti

Ne samo zato, ker je hrana, ki vsebuje nasičene maščobe, praviloma tisti tip hrane, ki ji rečemo energijska bomba, ampak tudi zato, ker visokomaščobna prehrana vodi do sprememb v črevesni mikrobioti.

Spremeni se profil črevesnih bakterij, prevladovati začnejo takšne, ki nato poskrbijo za to, da iz hrane, ki jo zaužijemo, nekako posrkamo v telo več hranil in tako tudi več energijskih susbtratov. To in zdravstveno škodo, ki je s tem povezana, povzročajo različno.

Iztirjene bakterije

Povezava med visokomaščobno prehrano in spremembo črevesne mikrobiote si je zaslužila že svoje posebno poimenovanje: visokomaščobna disbioza.

Predpona dis- nakazuje nekaj neuravnovešenega. Danes poznamo tudi imena bakterij, ki se v črevesju razrastejo, kadar jemo visokomaščobno prehrano.

Te bakterije pa niso samo boljši pretvorniki energije, ki prehaja v telo, ampak ob svojem razrastu sproščajo več snovi, ki neposredno vplivajo na vnetne procese in tvorbo maščevja v organizmu.

Koliko proteinov potrebujemo?

Še več, v laboratorijih se pogovarjajo o »vitkih« mikrobih v črevesju človeka s primerno težo in seveda o »debelih« vrstah mikrobov, ki so v črevesju pretežkega dela populacije.

Da je zgodba še bolj zanimiva, se tudi pri različnih vrstah kroničnih bolezni, ki jih povezujemo z debelostjo, pojavljajo različne vrste mikrobov.

Ti pri vsakem bolezenskem stanju dodajo svoje k razvoju bolezni. Ta spoznanja nam odpirajo popolnoma nove poglede na razvoj kroničnih bolezni in hkrati ponujajo nove možnosti terapij.

Terapija črevesja

Spoznanja o vplivu načina prehranjevanja na tip mikrobov, ki živijo v črevesju in tudi sami pripomorejo k razvoju posameznih bolezenskih stanj, nas naravnost napeljujejo k ideji, da naj bi kronični bolniki spremenili prehrano in kot spodbudo svojim črevesnim kolonijam začeli uživati preparate, ki bi vsebovali bolj »vitke« mikrobe.

Ideja je privlačna in raziskave na laboratorijskih živalih potekajo že kar nekaj časa. So pa pri korakih v to smer odgovori in rešitve nedvomno v naših rokah in na našem vsakdanjem krožniku.

Danes, ko imamo res veliko podatkov, da je prehransko pretiravanje z nasičenimi maščobami škodljivo, so pravzaprav skoraj nerazumljive prehranske prakse, v katerih se tovrstna prehrana favorizira.

Bolj reven, bolj debel. Pa je to res?

Na primer prehrana, bogata z maščobami pri telesno aktivni populaciji, bo prav tako vplivala na spremembo črevesnega mikrobioma in pomagala nastaviti kakšen kilogram več in zametke različnih kroničnih boleznih.

Ta spoznanja še enkrat potrjujejo pomen uravnotežene osnovne prehrane. Ne pretiravajmo z ničemer in verjetno še najmanj z maščobami.

Prav tako ni dobro pretiravanje s sladkorji, bolje je, da pri telesni aktivnosti dobri osnovni prehrani dodamo še nekaj več energijskih virov. Po priporočilih športnoprehranske stroke so ti dodatni viri še vedno pretežno sladkorji.

Pomembno je, da dodajanje nadziramo in postavimo takšno prehransko strategijo, da je za vsakega ravno prav, glede na njegovo intenzivnost, vadbeno obdobje in čas trajanja telesne vadbe.

Hrani dodajte tudi nekatere snovi ali živila, s katerimi boste laže držali maščobne vplive v šahu. Privoščite si zeleni čaj, ekstrakt brusnic in kvercetin.