Se je že rodil človek, ki bo živel 150 let?
Dolgo je veljalo prepričanje, da do staranja pride zaradi kopičenja mutacij DNK, ki postopoma motijo normalno delovanje celic, tkiv in organov.
Januarja so raziskovalci s Harvarda poročali, da so zaustavili staranje pri laboratorijskih miših s spremembo epigenoma, niza molekul, ki vklapljajo in izklapljajo DNK na načine, specifične za različna tkiva.
Ker je epigenom lažje spremeniti kot samo DNK, to odkritje povečuje možnost, da se bo telo v prihodnosti lahko nekako ponastavilo za boj proti boleznim, kot so Alzheimerjeva bolezen, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter rak, katerih pojavnost narašča, ko se staramo.
Spletna stran Harvard Gazette je objavila intervju s profesorjem genetike Davidom Sinclairom in njegovim kolegom Jae-Hyunom Youngom o skupnem delu in njegovih posledicah za zdravje in življenjsko dobo ljudi.
Sinclair meni, da je človek, ki bo živel 150 let, že rojen, kako je prišel do te ugotovitve, pa je pojasnil z naslednjimi besedami:
»V zadnjih 20 letih je bilo odkritih več molekul, za katere je bilo ugotovljeno, da upočasnjujejo staranje, vsaj pri živalih. Da se je že rodil nekdo, ki bi lahko dočakal 150 let, mi je vlilo optimizem. V prispevku prikazujemo, da je možno ponastaviti starost telesa za kar 50 odstotkov. In ko lahko spreobrnete staranje, ne le upočasnite, potem je mogoče veliko.«
Opozoril je tudi, da je že v starejšem članku, objavljenem v znanstveni reviji Nature, leta 2020, ugotovil, da jim je uspelo povrniti vid starim mišim, ki so ga delno ali popolnoma izgubile, zdaj pa pravi, da je z isto tehnologijo »mogoče obrniti staranje tudi v drugih tkivih.«
Sinclair je dejal, da njegove ideje postavljajo na glavo staro znanstveno soglasje, da mutacije DNK vodijo v staranje. »Če je to res, potem je praktično nemogoče ustaviti staranje ali obrniti ta proces, ker bi morali popraviti bilijone teh mutacij v telesu.«
»Namesto tega menimo, da je staranje večinoma posledica izgube epigenetskih in ne genetskih informacij, kar je odlična novica, saj smo odkrili tudi, da je v vsaki celici varnostna kopija epigenetskih informacij.
Torej, namesto da bi bilo staranje težava s strojno opremo, podobno kot pri starem računalniku, ugotavljamo, da je to težava s programsko opremo, in lahko znova zaženete programsko opremo starega računalnika in poskrbite, da spet deluje kot nov,« je dejal Sinclair v intervjuju za Harvardsko glasilo.
Na vprašanje novinarja, ali so »epigenome v bistvu molekule, ki povedo DNK, kaj naj naredi?«, je Sinclair odgovoril pritrdilno.
Dodal je še, da že obstajajo zdravila, ki pri miših in opicah ustavljajo staranje in jih zdravijo slepote ter verjame, da jih bo kmalu mogoče uporabiti tudi na ljudeh. »Če imamo prav, obstaja univerzalni vzrok staranja v vsakem tkivu in zdi se, da pri vsaki vrsti, od kvasovk do ljudi, in bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in Alzheimerjeva bolezen, so simptomi staranja.«
»Če lahko upočasnimo ali obrnemo proces staranja, bi bil to radikalno nov način zdravljenja teh bolezni. Enako zdravljenje bolezni srca bi lahko pozdravilo tudi Alzheimerjevo bolezen in sladkorno bolezen ter poskrbelo, da ste videti mlajši,« je svojo optimistično vizijo ob koncu intervjuja izrazil Sinclair.
