Šef, ki kliče delavca na dopust, ni dober šef
Športni rekreativec se s športom ukvarja ob prostem času. Največ ga ima ravno na dopustu, a kaj, ko tudi takrat nima miru s klici iz službe.
Rekreativci tudi dopust načrtujemo tako, da je podrejen našemu hobiju, ki nam življenje pomeni. Ne bom razlagal, da to ni fer do družine (če jo imamo), ampak oni so tega že dolgo časa vajeni in so se verjetno že zdavnaj prilagodili. No, imajo tudi na dopustu več ali manj mir pred nami.
Ker smo vestni delavci in to ravno zato, da nikoli ne bi prejeli očitkov, zakaj se toliko posvečamo svoji rekreaciji pred odhodom na dopust, poskrbimo, da smo naredili vse, tudi primopredajo s sodelavci, ki ostajajo in ki bodo skrbeli, da bo delo potekalo nemoteno, medtem ko bomo mi uživali na zasluženem dopustu.
Da, to je tudi šefova obljuba; če bo delo teklo nemoteno naprej, potem te ne bomo motili kjerkoli že boš. In ker se tega dobro zavedaš, storiš vse, da bi bilo tako, celo manjšo žurko prirediš po zadnjem dnevu v službi za tiste, ki ostajajo, kar tako, da se nazdravi za uspešen zaslužen dopust.
In potem se s kajakom pelješ po najčudovitejši reki v Sloveniji, možganske brbončice so na meditaciji, oči vsrkavajo lepoto vsepovsod, mišice poganjajo plovilo, ribe so pod tabo, sonce je v poletni formi, in ko bi najraje zavriskal od samega užitka, zazvoni telefon, ki ga moraš imeti ves čas ob sebi, ker imaš službeno številko ...
Delavci se med dopustom niso dolžni odzivati na klice delodajalcev
STA je pisal o tem. Bral sem in bral in bil skoraj navdušen nad prebranim. Razlaga gre takole: Mnogim zaposlenim se pred dopustom porajajo vprašanja o njihovih pravicah v tem času. Zanima jih tudi, ali morajo biti dostopni delodajalcu. Delodajalec nima pravice, da bi z delavcem lahko med dopustom kakorkoli kontaktiral, niti se ni delavec dolžan odzivati na klice ali sporočila, povezana z opravljanjem dela.
Aktualno vprašanje, ali mora biti delavec, medtem ko je na letnem dopustu, po telefonu, elektronski pošti ali kako drugače dosegljiv za delodajalca, pojasnjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Kot so na spletni strani največje sindikalne centrale v Sloveniji objavili, se delavci s pogodbo o zaposlitvi v osnovi zavežejo, da bodo določeno število ur svojega časa v tednu za plačilo namenili temu, da bodo na voljo in opravljali delo v delovnem procesu, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ob izrednih primerih je delavec dolžan opravljati tudi dodatno, nadurno delo, zaradi česar mu tudi pripada dodatno plačilo.
Letni dopust pa je delavčeva pravica, ki je namenjena njegovemu počitku in rekreaciji ter se izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa.
Zakon sicer določa obvezne dnevne in tedenske počitke, vendar je letni dopust praktično edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in regeneracijo. Ker je delavec v delovnem razmerju proti delodajalcu šibkejša stranka, je zakon, da bi delavec lahko prosto in brez negativnih posledic izkoristil svojo pravico do dopusta, določil, da se lahko sicer dopust izrabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. Iz istega razloga delavcu tudi pripada nadomestilo plače med časom, ko je na letnem dopustu, in se mu ta čas všteva v njegovo delovno obveznost.
Že iz narave samega dopusta je jasno, da delavec med dopustom ne dela, ker je odsoten z dela zaradi izrabe dopusta, torej po definiciji ni vključen v delovni proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja ter ni pod nadzorom ali navodili delodajalca.
Iz tega torej sledi, da delodajalec nima pravice, da bi z delavcem lahko med dopustom kakorkoli kontaktiral, niti se ni delavec dolžan odzivati na klice ali sporočila, povezana z opravljanjem dela. Povedano seveda enako velja tudi za bolniško odsotnost ter čas izrabe dnevnega in tedenskega dopusta, čeprav je delavcu za ta čas lahko odrejena pripravljenost na delo, ko se na pozive delodajalca pač mora odzvati.
Kako pa je pri vas?
