Slovaška - Tako Sloveniji podobna, da skorajda ne bi bilo mogoče bolj
Zdi se, da se je zgodilo že vsem. Človek pride v kak zakoten kraj sveta in potem ga vprašajo, od kod je. Pove, da je iz Slovenije, potem pa se začne: Slovenija, Slovenia, Slovanija, Slowenien, Slavonija, Slovaška, Slovakia, Slovensko in še kaj bi se našlo.
Prav pri Slovaški se zadeva zaplete. Oboji smo slovanskega izvora, oboji in osrednje Evrope, dediči krščanske kulture, oboji majhni in maloštevilčni in za povrh imamo skorajda identično zastavo. Moramo priznati, da tujcem resnično povzročimo kar nekaj preglavic. Možnosti za zamenjavo, kolikor hočeš.
Na tem mestu se podobnosti ne končajo. Oboji smo ponosni na gore. Mi na Alpe, Slovaki na Tatre. Le z morjem je pri Slovakih bolj križ. Namesto njega imajo številna jezera, mi pa lahko v 46 kilometrov obale pomočimo prst.
Tudi zgodovinsko so podobnosti kar neverjetne
Oboji smo lastno državnost dobili šele pred dobrimi tremi desetletji. Prej pa smo bili del drugih, precej imperialnih držav. V njih smo živeli stoletja in imeli precej pozitivne izkušnje. Dostikrat pa je šlo tudi kaj narobe. Kot vedno, ko šibkejša oseba živi ob velikem, včasih robavsastem sosedu.
Mi smo imeli v sivi preteklosti lastno državo. Imenovala se je Karantanija. Kako stoletje smo bili samostojni, potem pa so nas počasi pogoltnili Bavarci in Franki, potem pa so prišli Habsburžani.
Slovenci smo v Avstriji živeli od 14. Stoletja. Za habsburško dinastijo je po stoletju od ločitve še vedno precejšna količina nostalgije. Veljala je za simbol reda in stabilnosti, kateri je sledilo stoletje kaosa balkanske čaršije, rdeče diktature in vladavine domačih politikov, ki jih je pri najboljši volji še najbolj nežno označiti kot malomeščane, kleptomane, bleferje, čvekače in nesposobneže.
Tudi Slovaki so imeli svojo pra državo. Skupaj z današnjimi Čehi so slovanska plemena živela v Velikimoravski. Dve stoletji je država obstajala na robu Frankovske države in poskušala preživeti tudi s tem, da se je naslovila na Vzhodno Rimsko cesarstvo, ki je danes poznano kot Bizanc.
Cesar iz Konstantinopla je poslal v Velikomoravsko sveta brata Cirila in Metoda. Brata sta predhodno razvila pisavo pravoslavnih slovanskih kristjanov Cirilico, na Velikomoravskim pa postavila temelje lastnega, slovanskega krščanstva.
Na dolgi rok se prizadevanja za samostojnost niso obnesla in po letu 1000 ozemlje današnje Slovaške postane del kraljevine Madžarske.
Leto 1526 je Madžarski po bitki pri Mohaču prineslo katastrofo. V srce države so vdrli Turki in ji vladali kar nekaj stoletij. Čisto na severu. V Slovaški se je Madžarska ohranila in Bratislava, takratni Pressburg, je bila nekdaj madžarsko glavno mesto.
Oziroma glavno mesto tistega, kar je od nje ostalo. Madžarsko so prevzeli Habsburžani in poleg vsega ostalega bili avstrijski cesarji in Madžarski kralji. Stoletja smo tako živeli v isti državi, pa komajda vedeli drug za drugega. Propad dinastije je prinesel življenje v novi državi Češkoslovaški.
Tudi novi državi smo si bili v marsičem podobni. V preteči nevarnosti z zahoda smo se slovanski narodi bivše monarhije jadrno združili v nenavadno državno tvorbo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je bila poroka iz koristoljublja, saj južni slovanski narodi niso imeli kaj dosti skupnega.
Po drugi strani strani so imeli Čehi in Slovaki podobne probleme
Ozemlje Češkoslovaške je na svojih tleh imela dve zelo problematični in številčni manjšini. Čehi so imeli Nemce v Sudetih, Slovaki Madžare v celotnem južnem delu države. Poroka obeh slovanskih narodov iz koristoljubja je bila tako praktično nujna. Logika je bila jasna.
Skupaj sta bila narodna močnejša in sposobnejša obvladovati svoje manjšine in precej neprijetne in imperialno usmerjene sosede. Za razliko od nas jeznoritih Balkancev je njihova državna tvorba delovala.
Pred tridesetimi leti so šli vsak po svoje, a na precej bolj civiliziran način, ki se je imenoval žametna ločitev. Vendar pa so tudi slovaški politiki vredni svojega denarja.
Kakšna demokracija tipa, kot jo propagira Evropska unija neki? Nesposobni voditelji so ustvarili globoko polarizirano družbo in samo najbolj naivni verjamejo, da je nedavni atentat na predsednika vlade Roberta Fica pred kratkim izvršil samostojno razočaran upokojenec, kar po lastni iniciativi.
Prihod na Slovaško praktično v trenutku podre vse stereotipe o revni Vzhodni Evropi. Običajno v državo pridemo iz Avstrije po mogočnem mostu preko Donave.
Bratislava je praktično Dunajska soseda
In še enkrat. Mesto, ki ima pol milijona prebivalcev, je še kako podobno Ljubljani. Nad mestom pa mestni grad, pod njim pa baročno mestno jedro. Tako podobno našemu. Okoli centra mesta pa kopica upravnih zgradb in vsi znaki velikega industrijskega središča. Čisto mimogrede: Slovaška je bojda država, kjer se na prebivalca proizvede največ avtomobilov in to v svetovnem merilu.
Podobno kot pri nas tudi na Slovaškem večina prebivalcev živi na podeželju. Razen glavnega mesta velika večina 5.5 milijona prebivalcev države živi v manjših mestih in vaseh. Pokrajina deluje idilična in jo zlahka zamenjamo s slovenskim podeželjem. Valovita pokrajina, jezera, reke, gozdovi. Vsa naselja tipi topi urejena. Kakšen kaos in revščina neki. Država kepi od energije in razvoja.
Kot mi so tudi Slovaki narodnostno enovita država
Precejšen del prebivalstva je Slovakov. Imajo pa tudi manjšine. Prej imenovana madžarska manjšina živi v pasu nižin v južnem delu države.
Stare zdrahe so mimo in kakršnikoli nesporazumi so boj kot ne folklorne narave. Imajo pa tudi Romsko manjšino. Tu pa je druga zgodba.
Ne bi se želel spuščati v ugotavljanje krivde. Dejstvo je, da se tudi pri njih Romi ne integrirajo v večinsko družbo in imajo enake težave kot pri nas. Le na nekoliko večjem nivoju, saj so precej bolj številčni, sama Slovaška pa ima precej več prebivalcev.
Pa ni kaj dosti za kazati s prstom. Tudi pri nas imamo naselja kot so Pušča, Grm, Željne in Žabjek, kjer bivalne razmere niso najbolj idealne in se oblikujejo geta.
V srednjem veku je bil v Evropi fevdalizem na vrhuncu svojega razvoja. Eden izmed osnovnih značilnosti tovrstne družbene ureditve je utrjeni grad fevdalnega gospodarja.
Z nastopom novega veka so utrjene, vlažne in za bivanje precej neprijetne zgradbe izgubile svoj pomen in bile večinoma prepuščene propadu. Za razliko obmejnih območij, kjer je še vedno pretila neprestana vojna nevarnost. Kot v Sloveniji in na Slovaškem. V obeh primerih turška. Zaradi tega so se v obeh državah gradovi ohranili precej dlje kot v drugih delih Evrope.
Danes predstavljajo prvovrstno turistično znamenitost. Vsepovsod jih je polno. Nekateri, kot so Trenčin, Bojnice in Spiš pa s svojim izgledom dobesedno vzamejo sapo.
Kot tudi Tatre. Pri nas imamo Alpe, Tatre pa so podaljšek Karpatov, ki se v obliki črke C vlečejo preko precejšnega dela osrednje Evrope. Narodni park na Slovaške se prevesi v podobnega, na drugi strani meje na Poljskem. Ni kaj posebej velik, a ima vse, kar imajo veliki. Kot pri nas je vse polno divjih gora, slapov, ledeniških jezer in vse polno prostora za vse polno aktivnost na svežem zraku.
Slovaška je tako polna presenečenj. Ni nam kaj posebej znana in ne obiščemo jo pogosto. A ko se to zgodi, nam vzame sapo. Ima vse kar imajo veliki in v njej je kaj početi. Za vsakega se nekaj najde. Prišel je čas počitnic in ena od izbir je tudi ta srednjeevropska država, ki nam je tako zelo podobna.
