Slovenci vedno več kolesarimo v službo. Ljubljana in Gorenjska sta najbolj angažirani

V družbi je vedno bolj prisotno zavedanje, da je nujno spremeniti svoje potovalne navade. Pobudi, kot sta Polni zagona kolesarimo v službo in akcija Manj, kot dva zato aktivno spodbujata ljudi k ukrepanju, prav tako s tovrstnimi koraki spodbujamo spreminjamo navad.

Letošnja izvedba pobude Polni zagona kolesarimo v službo, je glede na preteklo leto, aktivirala dvakrat več kolesarjev kot lani jeseni, prav tako pa so kolesarili skoraj v polovici slovenskih občin.

Že tretje leto pa se je začela tudi kampanja Manj kot dva, ki letos v ospredje postavlja vprašanji: kaj vse imamo v vsakdanjem življenju na dosegu dveh kilometrov in ali res moramo to pot opraviti z avtom. Polovica poti, ki jih opravimo z avtomobilom je namreč krajših od dveh kilometrov. 

Polni zagona kolesarimo v službo 

Pred dnevi se je zaključila že tretja nacionalna pobuda Polni zagona kolesarimo v službo. Pobuda se je letos odvijala od 8. aprila do 26. maja in spodbujala kolesarjenje na delo, namesto vsakodnevne vožnje z avtomobilom. Še dodatno pa je v ospredje postavila delodajalce in tudi ekipno sodelovanje. 

Rezultati so najboljši do sedaj

V sedmih tednih izziva se je na spletni strani www.polnizagona.si aktiviralo več kot dva tisoč udeležencev. To je kar dvakrat več kot lani v jesenskem delu akcije.

Prijavljeni kolesarji so vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjali za kolo in se zagnali v nov dan z manj stresa in več energije. Skupaj so prekolesarili 236.742,8 km (skoraj šestkraten obseg Zemlje okoli ekvatorja) in prihranili 37 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 743 odraslih dreves.

Udeleženci, ki so kolesarili, prihajajo iz kar 104 slovenskih občin, kar je 14 odstotkov več kot v jesenskem delu pobude. Podatki pa so tudi pokazali, da največ kolesarjev glede na število prebivalcev v občini, prihaja iz Ljubljane, Škofje Loke, Škofljice in Kranja. 

V izziv se je prijavilo kar 55 zaposlovalcev 

Posebnost letošnje pobude Polni zagona kolesarimo v službo je bila tudi aktivacija zaposlovalcev. V sedmih tednih se je akciji pridružilo 55 delodajalcev iz vse Slovenije, svoje zaposlene pa so skozi različne komunikacijske kanale spodbujali h kolesarjenju na delu. Nekateri med njimi so uvedli tudi praktične nagrade za zaposlene.

Podjetja, ki so se pridružila izzivu, so organizatorji pobude dodatno izpostavili na družbenih omrežjih, omenjeni pa so tudi na uradni spletni strani projekta. 

Pobuda Polni zagona kolesarimo v službo v številkah

•    število aktivnih kolesarjev v izzivu: 2001

•    število vseh prekolesarjenih km: 236.742,8 km oz. 5,9 obsega Zemlje po ekvatorju

•    prihranjen CO2: 37 ton, ki jih na letni ravni absorbira 743 odraslih dreves

•    število vpisanih kolesarskih voženj: 19.505

•    povprečna razdalja kolesarja: 8,5 km

•    število udeležencev, ki so osvojili značko Zvezda stalnica (torej so vsaj v enem tednu izziva kolesarili vsak delovni dan): 682

•    število udeležencev, ki so osvojili značko Zvezda vztrajnica (torej so vsak teden izziva kolesarili vsaj enkrat): 357

•    število občin iz katerih prihajajo kolesarji: 104; 49 % vseh slovenskih občin 

•    najbolj zagnane občine, glede na delež občanov: Ljubljana (0,39 %), Jezersko (0, 15 %), Škofja Loka (0,13 %), Škofljica (0,13 %) in Kranj (0,12 %)

•    število sodelujočih delodajalcev: 55

Za manj kot dva je avto doma

Že tretje leto zapored je pod okriljem IPoP – Inštituta za politike prostora v teku kampanja Manj kot dva, ki ozavešča prebivalce Slovenije o negativnih posledicah pretirane rabe avtomobila za kratke vsakdanje poti in spodbuja spremembe potovalnih navad.

Tokrat sta v ospredju komika Gašper Bergant in Žan Papič. S produkcijo Warehouse je nastal posnetek, ki na humoren način razkriva razdaljo dveh kilometrov v različnih merskih enotah. Kdo od njiju bo prvi prispel na cilj? Kolesar ali voznik avtomobila? Nam hoja res zbistri misli? 

Na odločitve o izbiri prevoznega sredstva vplivajo številni razlogi. Mnogi se odločajo za prevoz z avtomobilom zato, ker so prepričani, da je to najhitreje in najbolj praktično.

A izkušnje kažejo, da na krajše razdalje avtomobil ni vedno najboljša izbira. »Nekateri posamezniki ne morejo na pot brez avtomobila zaradi različnih življenjskih situacij, oziroma jim to onemogoča geografska lega. Vsekakor pa si želimo, da tisti, ki lahko, za opravljanje kratkih poti, avto pustijo doma,” je ob kampanji povedala Nela Halilović iz IPoP - Inštituta za politike prostora. 

Ko krajše razdalje opravimo aktivno – peš, s kolesom, s skirojem ali z rolko – na enostaven način poskrbimo tudi za več gibanja, koristno prispevamo k našemu zdravju, zmanjšamo stroške in povečamo osebno zadovoljstvo. Ob menjavi avtomobila za druge načine prevoza na krajših razdaljah pomembno vplivamo na znižanje izpustov in manj gneče na cestah, posledično pa tudi na varnost vseh udeležencev v prometu.