Slovenska antidoping organizacija na leto testira 1100 športnikov
Mineva 10 let od ustanovitve Slovenske antidoping organizacije (Sloado), ki so jo v Ljubljani zaznamovali s 14. nacionalno protidopinško konferenco.
Leta 1996 je bil na Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) sicer že ustanovljen protidopinški oddelek, 25. septembra 2013 pa Sloado deluje kot neodvisna institucija.
Po pozdravnem nagovoru predsednika OKS Franja Bobinca je okrog 70 udeležencev, pretežno predstavnikov nacionalnih panožnih zvez, poslušalo pet sklopov pogovorov, na katerih so sodelovali tudi nekdanji vrhunski športniki, kot so veslač Iztok Čop, plavalka Sara Isakovič, biatlonec Peter Dokl in nogometaš Iztok Kavčič.
»Ne moremo še naprej delovati v takem obsegu, kot smo v teh desetih letih. Potrebujemo kadrovsko in finančno pomoč. Imamo sicer 43 uradnikov za izvajanje dopinških kontrol, ki to delajo po pogodbah, nekateri 30 dni, najmanj pa osem dni na leto. Skupaj je letno odvzetih okrog 1100 vzorcev, od tega jih 650 naročijo mednarodne zveze, ostalo je del domačega programa,« je pojasnil direktor Sloada Janko Dvoršak. Le on je zaposlen na Sloadu, še ena oseba kot samostojni podjetnik, tretja pa po pogodbi.
Predstavili so tveganje za nenamerni doping. To se lahko zgodi zaradi nepravilne uporabe zdravil v prosti prodaji ali pa jih predpišejo zdravniki, ne vedoč, da vsebujejo tudi snovi, ki so na seznamu prepovedanih Svetovne protidopinške organizacije (Wada).
Še večja nevarnost pa so prehranska dopolnila, saj informacije na izdelkih velikokrat niso pravilne in pogosto tudi vsebujejo prepovedane snovi.
Eden najbolj odmevnih primerov nenamernega dopinga se je zgodil v slovenski reprezentanci na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji 2018, ko je bil hokejist Žiga Jeglič pozitiven in je moral takoj zapustiti igre, dobil pa je šest mesecev prepovedi igranja.
Lovro Žiberna je vodil sklop, ki je nosil naslov z vprašanjem, ali testiranja še dosegajo svoj namen. »Dejstvo je, da so testiranja kot radarji na cestah in avtocestah potrebna, da se ne kršijo pravila vsevprek. So tudi edini način, da lahko športniki dokažejo, da nastopajo na tekmah 'čisti', brez uporabe prepovedanih sredstev za povečanje svojega učinka,« je povedal Dvoršak.
Izobraževanje in ozaveščanje mladih športnikov pa ostajata ključna elementa protidopinškega programa. Sloado je na tem področju naredil največji razvoj. Na temelju programa Wade, ki so ga prevedli, so pripravil spletno izobraževanje, ki je pogoj za registracijo športnikov po 14. letu starosti. Tako pride v stik s programom Sloada prav vsak tekmovalec.
»V teh desetih letih nam je uspelo veliko. Športnicam in športnikom smo razkrili nevarnosti zlorabe dopinga, se ob tem srečali z več težavami, a nam je uspelo poskrbeti, da imajo naše športnice in športniki bolj poštene in enakovredne pogoje za treninge in tekmovanja ter da so seznanjeni z vsemi protidopinškimi pravili, ki veljajo zanje,« je ocenil Dvoršak.
