Stereotipno Slovenci veljamo za planinski narod, zato smo prepričani, da se nam ni treba posebej pripravljati
Glede na slovensko tradicijo je pričakovati, da se bomo kmalu množično podajali v lepi planinski svet. To je seveda tudi razumljivo in predvsem po pandemskem obdobju še posebno pomembno, saj ima pohodništvo oziroma gibanje v naravi mnogotere pozitivne učinke na naše fizično in psihično zdravje in je eden ključnih temeljev zdravega življenjskega sloga.
Naš prispevek je namenjen zlasti tistim, ki se bodo v sredogorski svet podali prvič, in onim, ki so morebiti med pandemijo že pozabili, da ustrezna priprava in dobra oprema navadno pomenita več kot pol uspeha.
Zakaj si vzeti čas za pripravo?
Stereotipno Slovenci veljamo za planinski narod, zato nas večina misli, da o planinstvu oziroma pohodništvu vemo vse in se nam zato ni treba posebej pripravljati. Kljub temu nas zgodovina in analiza nesreč učita, da se največ nevšečnosti v sredogorju zgodi predvsem tistim, ki se na izlete neustrezno pripravijo. Ena od ključnih sestavin kakovostne priprave je ustrezna fizična pripravljenost.
Zanjo lahko skrbimo z drugimi različnimi »vadbenimi« strategijami (kolesarjenje, plavanje, smučanje in tako naprej), navadno pa se najbolj obnese kar smiselno stopnjevanje trajanja in zahtevnosti pohodov. Na podlagi ustrezne fizične pripravljenosti sledi pregled vremenskih in terenskih razmer. Pozno pomladi in v začetku poletja nas sicer lahko pogosto omejujejo plohe in krajša deževja, večinoma pa bi moralo biti vreme za pohodniško dejavnost v tem obdobju kar ugodno – brez poletne vročine in neviht.
Kot vedno je seveda izjemno pomembno spremljanje vremenske napovedi, ki nam dandanes vsaj za dva dni pokaže precej natančno vremensko sliko. V spomladanskem obdobju nam v sredogorju izbiro območij narekujejo predvsem terenske razmere. Poslavljajoča se zima je tudi tam pustila še veliko snega, zato je nujno vnaprej preveriti prehodnost poti in morebitno stanje snežne odeje – zlasti na osojnih področjih.
Pri tem je treba poudariti, da se je prečenju strmejših snežnih odsekov brez ustrezne zimske opreme najbolje izogniti, saj so spomladi še zlasti neugodno trdi in nevarni! Glede na dejstvo, da trenutno v slovenskem goratem svetu sneg še vedno pokriva območja nad približno 1500 metri, na osojnih legah pa še nižje, se obeta, da bomo do (vsaj) sredine junija večino pohodništva lahko varno izvajali v sredogorju.
Pametna izbira cilja
Ko smo za izlet ustrezno pripravljeni in nam je naklonjeno tudi vreme, je čas za najpomembnejši del priprave – izbiro ustreznega cilja. Kot rečeno, je najbolj smiselno upoštevati pravilo postopnosti, ki naj nas spremlja vso pohodniško sezono. Pohod bomo varno in prijetno izvedli le, če izbrani cilj ne bo presegal sposobnosti in izkušenj nas in kolegov, ki gredo z nami. Na začetku pohodniške sezone raje načrtujemo krajše izlete in jih po potrebi podaljšamo kot nasprotno.
Ne glede na to, kam se odpravljamo, vedno vnaprej razmislimo o morebitnih možnostih umika med pohodom, če se spremenijo okoliščine (vreme, razmere na poti in podobno). Seveda se je bistveno lažje pripraviti na pohod v območje, ki ga poznamo dobro, kot v neznano. V vsakem primeru pa se moramo pripraviti tudi z orientacijskega vidika. Uporabimo lahko klasične pripomočke (karte), čedalje bolj pa se uveljavljajo tudi spletne platforme, na katerih lahko turo digitalno označimo in potem na terenu (na mobilnem telefonu in/ali GPS-napravi) stalno spremljamo našo lokacijo in potek ture. Zadnji korak priprave po določitvi cilja pa je izbira ustrezne opreme.
Z dobro opremo tja in nazaj
Kljub dejstvu, da nam izbiro opreme precej krojijo zahtevnost izbranega izleta in vremenske razmere, je osnovna pohodniška oprema večinoma vedno enaka. Poleg ustreznih oblačil (toplotna in vetrna zaščita), prenosnega telefona, manjše prve pomoči ter zaščite proti sončnim žarkom (kapa, sončna krema in podobno) ključno opremo sestavljajo še primerna pohodna obutev, nahrbtnik, palice in malica. Za vse je na trgu izjemno veliko izbire in prepričan sem, da si lahko vsak najde cenovno in kakovostno ustrezen izdelek. Pohodniški čevlji morajo biti predvsem udobni, da se izognemo žuljem in drugim tegobam, ter imeti kakovosten podplat, ki nam omogoča varno in učinkovito hojo.
Dobro je, da so čim lažji in imajo prepustno membrano, ki nogi omogoča dihanje in ščiti pred zunanjo mokroto. Pohodniški nahrbtnik ima ustrezno veliko hrbtišče (glede na velikost uporabnika), kakovostne, ustrezno široke naramnice in ravno prav prostora (ne preveč in ne premalo – za enodnevne ture največ od 20 do 25 litrov). Podobno kot pri čevljih je izjemno pomembno, da je nahrbtnik lahek in udoben.
Glede na dejstvo, da lahko z uporabo pohodniških palic bistveno zmanjšamo obremenitev sklepov in bolje aktiviramo mišice zgornjega dela telesa, je njihova uporaba vsekakor priporočljiva, četudi se jih je na začetku treba malo navaditi. Ključno je, da so palice primerno dolge (najbolje prilagodljive), lahke in imajo ergonomske ročaje.
Za nekatere, tudi zame, sta hrana in pijača res nepogrešljiva oprema. Količino hrane in pijače, ki jo vzamemo s seboj, je zelo smiselno prilagoditi trajanju in zahtevnosti. Pomembno je upoštevati pravilo, da na pohodih ne eksperimentiramo s prehrano, s seboj vzamemo tisto, ki smo je navajeni. Posebno pomembno je, da imamo ustrezno količino pijače, da preprečimo dehidracijo, ter vedno kakšen prigrizek (lešnike, suho sadje ali energijsko ploščico), če nam ali kateremu od sopotnikov zmanjka energije.
Za konec
V začetku pohodniške sezone, zlasti če smo v vmesnem obdobju zanemarili športno aktivnost, se držimo načela postopnosti in cilje postopno stopnjujmo. Poletje bo dolgo in brez dvoma boste lahko do pozne jeseni izpolnili vse svoje pohodniške želje – do takrat pa vam predlagam počasen in stopnjevan začetek pohodništva.
***
dr. Tadej Debevec, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani
