Strašljiva resnica o herpesu, ki so jo znanstveniki pravkar odkrili
Zelo dolgo spremljanje več kot tisoč 70-letnikov na Švedskem je pokazalo, da se tisti, ki so bili izpostavljeni virusu herpes simplex tipa 1 (HSV-1), soočajo z dvojnim tveganjem za razvoj demence.
Ne glede na to sta danes dva najmočnejša znana napovedovalca alzheimerjeve bolezni starost in genetska različica APOE-4.
Nedavne ugotovitve kažejo, da so lahko nekatere pogoste virusne okužbe spregledan vzrok za upad kognitivnih sposobnosti.
Danes ima približno 80 odstotkov odraslih na Švedskem protitelesa proti HSV-1, ne glede na to, ali vedo zanje ali ne, kar pomeni, da je bil njihov imunski sistem v preteklosti že izpostavljen patogenu.
Mnogi z oralnim herpesom nikoli ne razvijejo simptomov, spet pri drugih se občasno pojavijo izbruhi in mehurji okoli ustnic.
Ne glede na to, kako se okužba kaže na zunaj, novi rezultati iz Švedske kažejo, da ima HSV-1 lahko zahrbtne učinke v notranjosti.
»Vedno več dokazov izhaja iz študij, ki tako kot naše ugotovitve kažejo, da je virus herpes simplex dejavnik tveganja za demenco,« pravi epidemiologinja Erika Westin z univerze Uppsala na Švedskem.
Vzroki za nastanek demence so ena največjih skrivnosti sodobne medicine, čeprav so tudi najbolj raziskani.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša vrsta demence in jo pogosto, vendar ne vedno, zaznamujejo nenormalne beljakovinske usedline v možganih.
Dolga leta so se nevroznanstveniki in raziskovalci zdravil osredotočali na preprečevanje tega kopičenja, da bi zmanjšali kognitivni upad, a z malo ali brez uspeha. Nekatere vrste alzheimerjeve bolezni so lahko »izven nadzora« obrambnega odziva na mikrobe.
Ideja, da bi okužbe lahko povzročile nekatere različice alzheimerjeve bolezni, se je pojavila že leta 1907, vendar je bila hipoteza zavrnjena in desetletja v znanstveni skupnosti obravnavana z »veliko sovražnosti«. In šele pred kratkim je bila sprejeta kot verjetna.
Ugotovitve kažejo, da je imunski odziv na virus herpesa tesno povezan s kognitivnim upadom.
Samo letos je študija približno 500.000 zdravstvenih kartotek pokazala, da lahko nekatere hude virusne okužbe, kot sta encefalitis in pljučnica, povečajo tveganje za nevrodegenerativne bolezni, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva.
Raziskovalci z univerz v Uppsali in Umeaju na Švedskem so zmedo odpravili tako, da so mlajše bolnike spremljali dlje časa in jih med analizo primerjali po starosti.
Od 1002 odraslih udeležencev, ki so jih spremljali 15 let, je bilo 82 odstotkov nosilcev protiteles HSV-1.
Za te bolnike je veljalo dvakrat večje tveganje za razvoj demence v primerjavi s tistimi, ki niso imeli protiteles HSV-1.
Klinično preskušanje faze II, ki proučuje učinek zdravljenja herpesa na alzheimerjevo bolezen, ki je v teku, naj bi se končalo decembra 2024, poroča sciencealert.com.
