Stres povzroča kap. In pika
Stres je je le redko dobra stvar za zdravje, nove raziskave opozarjajo, da stres tudi znatno poveča tveganje za možgansko kap.
Tako pišejo na ameriški spletni strani MedicineNet, avtorica zapisa je Cara Murez, HealthDay.
Novejša raziskava je pokazala, da so povečan stres doma ali v službi in nedavni stresni življenjski dogodki – kot je ločitev ali večji družinski konflikt – povezani s povečanim tveganjem za možgansko kap zaradi strdka, to je ishemična kap, in možgansko kap zaradi krvavitve v možganih, kar imenujemo hemoragična kap.
Ishemična možganska kap nastane zaradi zapore krvnega pretoka, ki jo povzročita tromboza (krvni strdek) ali arterijska embolizacija, nenadna zamašitev žile, navadno arterije, s krvnim strdkom, maščobo, zrakom ali drugo snovjo, ki jo tja prinese tok krvi.
Hemoragično možgansko kap povzroči krvavitev iz krvnih žil v možganih. Ne bere se prav lepo ... Kaj lahko storimo, da se to tveganje zmanjša?
Služba kot slaba napoved?
»Optimalni pristopi k obvladovanju in preprečevanju psihosocialnega stresa so negotovi. Prejšnje študije so preučevale intervencije, kot so kognitivno vedenjska terapija, sprostitvene tehnike, razprave s strankami, obvladovanje stresa, režimi vadbe in obvladovanje jeze,« je povedala avtorica študije dr. Catriona Reddin z univerze Galway College na Irskem.
»Najučinkovitejši pristop se lahko razlikuje od osebe do osebe. Pomembno je, da ima vsak strategijo, ki mu ustreza,« je dejal gospa Reddin.
Njena ekipa je proučevala stres po vsem svetu z uporabo podatkov iz retrospektivne študije, pri več kot 26.000 ljudeh v 32 državah Severne in Južne Amerike, Afrike, Azije, Evrope, Avstralije in Bližnjega vzhoda.
Raziskovalci so ugotovili, da je bilo pri ljudeh, ki so bili pod hudim delovnim stresom več kot dvakrat bolj verjetno, da bodo imeli ishemično možgansko kap, kot pri tistih brez stresa na delovnem mestu. Imeli so tudi več kot petkrat večjo verjetnost, da bodo imeli hemoragično kap.
Pri tistih, ki živijo pod stresom doma ali na delovnem mestu, so ljudje, ki so menili, da lahko nadzorujejo dogajanje v svojem življenju, imeli manjše tveganje za možgansko kap kot tisti, ki so menili, da nad stresom nimajo nadzora.
Ugotovitve o zaznanem nadzoru nad situacijo so pomembne, ko gre za ublažitev škodljivih kardiovaskularnih učinkov psihosocialnega stresa.
Največ, menijo strokovnjaki, je mogoč narediti za odpravljanje vzrokov za stres na delovnem mestu. To pa je nekaj, kar nam v Sloveniji ne gre najbolje od rok, se zdi, vsaj v zadnjem desetletju ne ...
Poleg stresa so drugi dejavniki tveganja za možgansko kap visok krvni tlak, telesna nedejavnost, slaba prehrana, kajenje, sladkorna bolezen in srčne težave, kot je atrijska fibrilacija.
Zdravniki ljudem svetujejo, naj skrbijo za duševno in fizično dobro počutje v vseh starostih. Nekateri načini za zmanjšanje tveganja kapi so ohranjanje zdravega načina življenja, redna telesna vadba, zdravljenje visokega krvnega tlaka in opustitev kajenja.
Čeprav nekateri ljudje morda še vedno mislijo, da je telesna vadba izključno koristna za fizično zdravje, je znano, da pomaga pri blagi do zmerni depresiji in anksioznosti.
Osamljenost je drugo vprašanje, zato je ne le potrebno, pač pa nujno negovati stike s svojo okolico, predvsem pa z ljudmi, ki so nam blizu.
Se spomnite metode AEQ?
Poglejte tudi, koliko časa ste sužnji računalniškega ali zaslona telefona in si odgovorite na vprašanje, kaj ta čas krade boljšim možnostim v vašem življenju. Poglejte, kje so v tem svetu vaši otroci, še je čas, da jih spravite pod pravo svetlobo.
Poleg vadbe, povezovanja in odločanja, kako želite preživeti svoj čas, je čuječnost, torej zavedanje samega sebe in svojega mesta v družbi, zelo dobra strategija, da zmanjšamo stres in s tem možnosti za kap. Ljudje to dosežejo na različne načine, in če si vzamete čas, da zadihate in resnično zbistrite misli … poti so različne.
Ne, ni vse v telesni vadbi, pišejo pri MedicineNet, nekateri ljudje to dosežejo tudi z duhovnostjo, molitvijo in drugimi sredstvi, toda ko najdejo čas, da se le umirijo, naredijo nekaj dihalnih vaj, tudi te stvari so lahko koristne.
O tem smo v Poletu v zadnjih letih kar nekaj pisali, predvsem o AEQ metodi, ki jo poučuje Aleš Ernst. Morda si velja te zapise znova prebrati, če se želite spopasti s stresom.
Predvsem pa bodite čim več v naravi, gibajte se po športno in se skušajte čim večkrat zalotiti, kaj se dogaja z vašim telesom.
Kar pomeni, da brezplačno treniramo tudi glavo.