Tisti Arnold Rikli, ki je Bled povzdignil med svetovna čudesa
Sočni dohtar, kot so Arnoldu Rikliju, (1823 -1906), Švicarju iz Bernskega kantona pravili domačini, je v pol stoletja, kar je deloval na Bledu, le tega povzdignil med svetovna čudesa.
Sinoči so ga, s prireditvijo, ob 200 letnici rojstva, tudi uradno okronali za začetnika atmosferskega zdravljenja in pionirja modernega turizma.
Vojko Zavodnik, ki je četrt stoletja delal v tujini, je ob tisočletnici Blejskega gradu napisal Skrivnostne podobe raja. Pred štirimi leti je dozorela tudi obsežna monografija Po sledeh Arnolda Riklija.
Na včerajšnjem, prvem posvetu, Dediščina atmosferskega zdravljenja za zdrav način življenja danes, pod okriljem Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, se je redna prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. in predstojnik inštituta za zgodovino medicine, MF Univerze v Ljubljani, javno zahvalila Riklijevemu revitalizatorju, Vojku Zavodniku, skrbniku obsežne dediščine pionirja naravnega in atmosferskega zdravljenja, o katerem je govorila zdravnica.
Je pa tudi res, da je stransko vlogo zagotovo odigral domačin, Leopold Kolman, ki je znal in zna navdušiti raziskovalce polpretekle zgodovine. Tudi Zavodniku je pomagal pri zbiranju, saj ima bogate izkušnje. Z zbirateljstvom se je okužil že kot osemletni otrok.
Vidno in videno vlogo švajcerja, ki v poletjih, ko je živel na Bledu, ni bil ravno v sožitju z domačini, igra Alojz (Lojze) Ropret, vsestranski igralec, tudi režiser, doma iz Bohinjske Bele, ki dela na Blejskem gradu.
In vse te Riklijeve okruške, ki že preraščajo in se kvasijo v svetovno, prepoznavno blagovno znamko, je znal povezati Zavod za kulturo Bled, mag. Lea Ferjan, skupaj z občino, Zavodom za turizem, zgoraj omenjeno šolo in še nekaterimi.
Na dopoldanskem posvetu je Vojko Zavodnik utemeljeval neprecenljivo Riklijevo dediščino. Udeleženci so slišali tudi primere dobrih praks, predstavljena je bila aplikacija ARikli. Zgodbo zdravilca, četrtega od 11 otrok v Bernskem kantonu, oživlja kolektiv Rikli Balance Hotela.
Že veliko pred tem je zdravnik blejskega ZD, mag. Leopold Zonik navdušil prijatelje, da so po riklijansko vsako poletje odšli na enega pohodov, ki jih je Švicar predpisoval vsem svojim gostom, ki so prihajali na Bled. V takrat petzvezdnične sončne ute in za bivanje odšteli velik denar. Špartanske Riklijeve dneve so začenjali ob 04.30 in jih ob 21 uri zaključili. Brez tobaka in alkohola, ki sta bila strogo prepovedana. Domačini so zaslutili, da lahko s postrežbo, kosili in alkoholom, posameznih Riklijevih izdajalcev, tudi sami dobro zaslužijo.
Letos bo že 25 pohod novodobnih Riklijancev na Stražo. Amalija Jelen Mikša in Janko Badovinec, sta 2016 posnela dokumentarni film, Voda, zrak, sonce, o Arnoldu Rikliju. Takrat se je manjša skupina Zonikovih prijateljev prelevila v četo upornikov v minimalnih oblačilih, kot je gostom pravil zdravilec, ki se je po 19 letih odrekel vegetarijanstvu, da so zaigrali, kako so ti gostje preživljali dneve na Bledu.
Njegov rek; »Voda je sicer dobra, a višje je zrak in najvišje svetloba«, je zapisan na spominski medalji, ki so jo, ob pol stoletja delovanja Riklijevega naravnega zdravilišča, dali v delo njegovi prijatelji. Dodali so še pripis; »Stvarniku sončnega zdravljenja, njegovi hvaležni občudovalci od blizu in daleč.«
Replika te medalje je od sinoči oprijemljiva v slastnih Riklijevih čokoladnih medaljonih, ki jih bodo izdelovali v Molinetu iz Krope. Conditus, Eva Pogačar, je bila med babicami ob rojstvu Riklijeve rezine v moderni preobleki.
Že dolgo tega ima ZK Bled na Blejskem gradu, v razstavni zbirki, tudi Riklijevo sobo z vsemi zanimivimi dejstvi o tem gladiatorju, doma iz Wangna. Preden je prišel na Bled je bil pri stricu v Ajdovščini, ki je tako, kot njegov oče, imel barvarno. Prav pri njem je videl in prebral tri knjige, ki so mu nato spremenile življenje. Več kot 30 let je živel razpet, med Trstom in Bledom, ki je že leta povezan z rojstnim krajem zdravilca.
Janez Fajfar, dolgoletni župan Bleda, je na včerajšnjem posvetu med drugim povedal; »Nič nas ne sme biti sram, da smo mi Švicarjem obudili Riklija ! Včeraj so bližnji trg v Wangnu poimenovali po njem. Tamkajšnji slaščičar je gostom stregel z repliko Blejske kremne rezine,« pove Fajfar in doda, da so se filatelisti res trudili, da bi na poštah obeh držav izdali skupno spominsko znamko. A zaman, pri slovenski PTT so morali sami založiti 200 osebnih znamk, medtem, ko je priložnostni žig dostopen vsem na pošti Bled, kjer je tudi manjša filatelistična razstava.
Zvestobo izročilom Riklija je obljubil tudi novi župan Bleda, Anton Mežan, ki se zaveda bogate dediščine in prenosa vedenj in znanj na mlade. Že desetletja pa nihče ne zna, ne zmore, zaustaviti propad nekoč Riklijeve stavbe, nedaleč proč od jezerske obale.
Obiskovalce Festivalne dvorane je navdušila, z risanjem Riklijeve zgodbe, s peskom, umetnica Uliana Dorofejeva. Del predstave je bil v nadaljevanju 3D ogled izbranih petih fotografij iz zapuščine v stereofotografiji, ki jo je za svoje goste že takrat uporabljal Švicar.
Ko se je v zadnjem prizoru, prireditev je režirala Irena Rugel Krajcer, Alojz Ropret, oprostite, Arnold Rikli sprehodil mimo vip vrste, se je ustavil le pri Vojku Zavodniku.
Zdi se mi, da sta si v tistih nekaj trenutkih oba, skupaj z Blejci, zaželela, da bi utirila, v prihodnjih letih, Riklijevo atmosfersko zdravljenje, kot del nesnovne kulturne dediščine, v Unesco galaksije.
