To je o zdravju rekel Albert Einstein
Niso vsi ogljikovi hidrati enaki. Če pustimo ob strani droge in denar, nam ostane bistvo. Ljubiteljski športniki, pa tudi tisti civilisti, ki se sprašujejo o čudežu, imenovanem telesna masa, veliko vedo o ogljikovih hidratih. Nič čudnega, saj so stara zadeva.
Kdaj so bili prvič odkriti ogljikovi hidrati? Po novih dokazih so prvi ljudje pred približno 170.000 leti kuhali rastlinsko hrano, bogato z ogljikovimi hidrati. Arheologi so na arheološkem najdišču v Border Cave, ki se nahaja blizu meje med Južno Afriko in Svazijem, našli zoglenele ostanke škrobnih delov rastlin.
Toliko o zgodovini, da se ne bomo čudili, zakaj nas še vedno preganjajo. So pač nujen, čeprav včasih tečen spremljevalec naših življenj.
Kaj se v resnici dogaja v nas
Kaj so, preprosto razloženo, ogljikovi hidrati? Ogljikovi hidrati so molekule sladkorja. Ogljikovi hidrati so poleg beljakovin in maščob eno od treh glavnih hranil, ki jih najdemo v hrani in pijači. Naše telo razgradi ogljikove hidrate v glukozo. Glukoza ali krvni sladkor je glavni vir energije za celice, tkiva in organe telesa.
Če smo radovedni, kaj v resnici smo: kaj so ogljikovi hidrati v biologiji? Ogljikov hidrat je organska spojina, kot je sladkor ali škrob, in se uporablja za shranjevanje energije. Kot večina organskih spojin so tudi ogljikovi hidrati zgrajeni iz majhnih, ponavljajočih se enot, ki med seboj tvorijo vezi in tvorijo večjo molekulo.
Če vemo, kaj se v nas dogaja, je dobro vdeti, katere so funkcije ogljikovih hidratov v telesu.
V človeškem telesu opravljajo pet glavnih funkcij: so proizvodnja energije, so shranjevanje energije, so gradnja makromolekul, so varčevanje z beljakovinami in so pomoč pri presnovi lipidov.
Palica z dvema koncema
Z dobrim in manj dobrim. Vemo, da so ogljikovi hidrati v različnih oblikah. Na zdravem koncu spektra imamo vlakna. Vlaknine, ki jih najdemo v svežem sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih, hranijo črevesne bakterije. Pomagajo tudi pri prebavi in to je povezano z boljšim zdravjem črevesja. Poleg tega so kompleksni ogljikovi hidrati, kot so tisti v celih zrnih, dober vir energije.
Na manj zdravem koncu spektra ogljikovih hidratov imamo rafinirane sladkorje – to so tiste vrste ogljikovih hidratov, ki jih najdete v s sladkorjem sladkanih gaziranih pijačah in ultra predelani hrani.
Ti sladkorji povzročajo prave skoke v krvnem sladkorju in so povezani s povečanim tveganjem za debelost, srčne bolezni, zobno gnilobo in drugo.
Ogljikovi hidrati in jezik, slovenski
Ker so tako slavni, je tukaj abecednik, knjiga za začetni pouk branja, in še katekizem, torej zbirka vprašanj; oboje vodnik po nekaterih pogostih izrazih za ogljikove hidrate:
• Vlaknine: Vrsta ogljikovih hidratov, ki jih vaše telo ne more prebaviti. Vlaknine, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi, so pomembne za zdravje.
• Kompleksni ogljikovi hidrati: dolgi nizi molekul sladkorja, ki jih najdemo v zelenjavi in celih zrnih. So dober vir energije.
• Enostavni ogljikovi hidrati: sladkorji, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, ki jih celice lahko hitro absorbirajo. Najdemo jih na primer v sadju in mleku.
• Rafinirani ali predelani ogljikovi hidrati: To so sladkorji ali žita, ki so bili rafinirani in kjer odstranijo večino hranil. Najdemo jih v belih testeninah, belem rižu, belem kruhu in namiznem sladkorju.
• Dodani sladkorji: Proizvajalci jih dodajajo živilom med predelavo. Po navadi so enostavni ogljikovi hidrati in nimajo nobene hranilne vrednosti.
Misel tečnega Alberta
Albert Einstein ima veliko znanih citatov. Eden od njih pravi: »Nič ne bo tako koristilo zdravju ljudi in povečalo možnosti za preživetje življenja na Zemlji tako kot prehod na vegetarijansko prehrano.«
Ker je bil človek poštenjak, je dodal tudi: »Čeprav so mi zunanje okoliščine onemogočale strogo vegetarijansko prehrano, sem že dolgo načelno privrženec takega prehranjevanja. Poleg tega, da se strinjam s cilji vegetarijanstva iz estetskih in moralnih razlogov, menim, da bi vegetarijanski način življenja s svojim čisto fizičnim učinkom na človeški temperament najbolj blagodejno vplival na usodo človeštva.«
Tistim, ki imamo radi tudi meso, a vemo, da ga preveč ni dobro jesti, pomaga vedeti, da se je Einstein v starosti odločil, da postane večinoma vegetarijanec iz dveh razlogov: prvič, imel je prebavne motnje, zaradi katerih je težko jedel meso, in drugič, imel je nekaj moralnih obžalovanj zaradi uživanja mesa.
Kar se ti z ogljikovimi hidrati ne more zgoditi, mislim, tisto drugo. In kot je rekel tečni Albert, prazen želodec ni dober svetovalec. Človek lahko modro izbira šele, ko ni lačen.
