Nekateri ljudje obsesivno iščejo negativne novice na spletu. Ste med njimi?
Pri doomscrolingu ne gre za to, da posameznik želi biti informiran o določeni temi, temveč za obsesivno željo osmisliti občutke frustracije in krize, ki jih doživlja ob gledanju, in, ne nazadnje, osmisliti svet, v katerem živi.
Ko poznamo besedo za neko početje, pri sebi lažje opazimo takšno početje in zavedno prekinemo vzorec vedenja.
Raziskave kažejo, da ima doomscroling negativne posledice za duševno zdravje. K takšnemu početju so bolj nagnjeni prav posamezniki, ki že kažejo duševne stiske, povezane z občutenjem anksioznosti oziroma tesnobe, kot so panična motnja, posttravmatska stresna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, socialna anksioznost.
Bolj ko se počutimo tesnobno, bolj želimo vzpostaviti nadzor nad situacijo in ljudmi okoli sebe, so zapisali v Tomorrow's World Viewpoint.
Gre za mišljenje, da nam bo informiranost o situaciji dala občutek, da zadevo obvladujemo, da imamo nadzor nad potekom dogodkov, pravzaprav pa takšne informacije samo povečujejo tesnobo in strah.
Obsedeno branje negativnih novic nas ne more pripraviti na slabe stvari, ki se nam lahko zgodijo v življenju. Takšno početje nima prav nobene koristi, dolgoročno pa negativno vpliva na naše duševno zdravje in povečuje paranoičen pogled na svet.
K doomscrolingu prispevajo tudi algoritmi spletnih iskalcev in družbenih omrežij. Če boste gledali slabe novice, vam bo algoritem ponudil še več takšnih vsebin.
Ko poznamo besedo za neko početje, lažje pri sebi opazimo takšno vedenje in zavedno prekinemo vzorec obsesivnega in prekomernega branja slabih novic, so dodali še na spletni strani zasrce.si.
