To so najpogostejše napake, ki jih lahko narediš na maratonu Franja
Uredništvo Poleta ve, da se jih v celoti ne boste držali, ampak poskusite vsaj z dvema točkama. Tudi na Franji niste sami na cesti.
Vse o letošnji Franji
In če vas ne skrbi za lastno zdravje, naj vas vsaj za sotrpinovo. Lepše bo, če povem, da vam želim najlepšo in najuspešnejšo Franjo do zdaj.
Želim vam, da brez težav pridete v cilj. Zato si preberite teh devet nasvetov.
1. Prepozno pridemo na start
In potem smo nervozni, hitimo s pripravo, oblačenjem, montiranjem čipa, številke … in pozabimo na hrano, natočiti bidon, v najhujšem primeru smo neprevidni pri sestavljanju kolesa, ki smo ga dali iz avta. Na start pridite najmanj eno uro prej.
To velja za tiste, ki so že dan ali dva prej prevzeli startno številko in dobrotami v vrečki. Ena ura mora zadostovati za mirno pripravo, če ste večer prej vse lepo pripravili.
2. Zdaj letimo že s startne črte in mi smo neogreti. Zakaj?
Ker najprej nismo niti mislili dirkati, potem pa, potem pa, ko so se vsi pognali v dir, smo se še mi. Vsako leto isto … in po nekaj kilometrih se srce preseli v grlo, kislina v kri, kri v pljuča, mišice se flambirajo, oslepimo in oglušimo in smo … pečenka. Dirka pa je v svojih uvodnih kilometrih. Pardon, maraton.
3. Kolo ni tehnično brezhibno. Večina ga niti ne očisti večer prej!
Toliko umazanih koles, kot jih vidiš na Franji, ne vidiš niti pred filofaksom. Kolo, če je staro ali novo, mora biti tehnično brezhibno. Kaj to pomeni?
To pomeni, da mora vse delovati, tako kot deluje na povsem novem kolesu. Da, tudi novi pnevmatiki morate imeti, da ne govorim o zavornih gumicah, kolutnih zavorah. Veste, koliko je zaviranja na Franji? Toliko, da vas bodo v cilju prsti precej boleli. To boste opazili, ko boste nagnili pivo v cilju.
4. Precenitev svojih moči
Svoje fizične in psihične pripravljenosti na festivalu hitrosti. Skoraj vsi precenite svoje moči. Ne pomagajo vam niti merilci moči niti merilci srčnega utripa. Na vse ste pozabili in še čudite se, kako je možno, da se vam je to zgodilo.
5. Ko ste z močmi v rdečem polju, še vedno vztrajate
Lahko bi spadalo pod točko štiri, ampak je dobro, da napišem še enkrat. Ko boste zaribali, ne bo več nikoli bolje, samo slabše. Razen če se ustavite pri najbližji okrepčevalnici in se spočijete, ne gleda na štoparico na balanci.
Vztrajanje v rdečem polju je zelo nevarno. Če ste neodgovorni do sebe, bodite odgovorni do drugih. Ne, to ni borba do konca svojih moči. Če ugotovite, da vaša borba traja že skoraj od samega začetka in vam srčni utrip cinglja na maksimumu ali vsaj nekaj odstotkih manj, ste končali za to nedeljo.
6. Na vsak način hočete voziti najhitreje, kar zmorete
Kar pomeni, da je »full gas all day«. In kaj se zgodi? Točka 5.
7. Premalo ali preveč pijete in jeste
Ko na startu vidim kolesarja z dvema litrskema bidonoma, vem, da bo hudo. Tak kolesar sicer dostikrat deluje preskrbljeno in zato brezskrbno, vendar se največkrat izkaže, da se naceja že od samega starta.
Pijte, ko ste žejni, in nikoli niste stalno žejni, razen če ste v rdečem polju, razen če res niste v formi, razen če greste čisto do konca in je temperatura zraka krepko čez trideset stopinj Celzija.
Jejte, da ne postanete lačni. Malce drugače je s hrano kot s tekočino. Ko začutite žejo na kolesu in se hitro napijete, pomaga. Ko postaneta lačni, pa vam pomaga samo še obilno kosilo nekje v Idriji ali Škofji Loki.
8. Ne tekmujte, če ne znate
Prenevarno je za druge, za vas mogoče ne, ker neumen kmet ima vedno debel krompir. Kaj pomeni tekmovati na Franji? To, da si stalno v rdečem. Spet.
9. V cilju greste direktno na pivo in makarone
Napaka. Sploh če bo vroče, tako kot je po navadi na Franji. Najprej si naredite vsaj pol litra regeneracijskega napitka in potem napadite stojnice.
Napak je še več; na primer, Franja (velika in mala) sta namenjeni za cestna dirkalna kolesa in ne za treking kolesa. S treking kolesi se boste namučili na vsem silnem asfaltu. Zato sta zdaj po novem Barjanka ali stara dobra družinska Franja. Če greste s trekingi ali bog ne daj z gorskimi kolesi na Franjo, je podobno kot bi maraton tekli v gojzarjih. Zakaj bi to počeli?