Trije svinjski prašički
Če si več dni prej priden, si lahko četrti dan poreden, se pravi, če nekaj dni v službi vlečeš čez uro, si lahko četrtega dne tri ure prej frej. Tako je tudi bilo. Osmi dan je Bog ustvaril rock, četrti dan pa makadamkanje.
Zima je letos buzerantska, kot pravi moj prijatelj, ki je sijajen homoseksualec, in ima rad toplo vreme. Mraza ne. Sam se kot spolno dolgočasno usmerjen, se pravi le v krznen tošl in ženske brez okusa, še vedno zatekam k zimi, ki je obarvana v belo, in ko je zunaj mraz - zato letos moje zatekanje spada v spomine. Danes smučajo na teve. V naravi, mislim, v življenju, pa je tako, da smo - ja, v naravi. Na kolesih.
Naj povem, kaj si mislim o makadamkarjih, se pravi o specialkah za na makadam. Zame to ni nič novega, saj sem pred petnajstimi leti prosil upokojenega kolesarskega asa in profija Primoža Čerina, naj mi gorsko kolo spremeni v specialko za vse terene. In mi ga je. Toliko tem, kar bom napisal na koncu in nekomu - ... mamo.
Pokopališče je zakon, če že ne zveza
No, pa k stvari. Srečali smo se na britofu, kar je sicer v slovenščini pokopališče, v resnici in za žive pa kraj poleg Kranja. Odpravili smo se, kot se reče, na eno turo. Po kolovozih med Kranjem, Komendo, Cerkljami, Preddvorom in bilo je, kot bi imeli slaviti mednarodni dan svinjarije in bi imeli svinjarji sindikalni izlet.
Ta kolesa, a ne, grevlarji, so skoraj kot specialke, a to niso, so skoraj iste, a s širšimi gumami, fora pa je, da so veliko cenejša od skoraj istih koles za na asfalt. To kaže, kakšni zaslužki so v kolesarski industriji, kot nam je dosojena.
Braco je šel s kolesom za ciklokros, kar je specialka za istoimenski šport, ko malo tečeš in voziš po blatu in travi, na čas, in to je v Belgiji tako velik šport, da tekme spremlja tudi po 30.000 ljudi. Več kot vsak fuzbal pri nas. Toliko, kot Planica.
Se vam zdi noro, da kolesarjenje po svinjariji sredi zime gleda toliko ljudi? A gledati skoke, se pravi par ur obračati glavo, konec marca v taki številki, pa da ni čudno?
Oboje je mega, oboje je del nacionalne identitete. Belgijci, zlasti tisti, ki se jim reče Flamci, pa so itak preveč podobni Slovencem, da bi ne bili kot gledalci kolesarskih tekem dobro naliti. V bistvu je vsak Flamec potencial za navijača v Planici, marca.
No, ciklokros kolo je bolj štorasto, kot grevel, in to sem spoznal deset let nazaj, ko sem s testnim primerkom užgal na kolesarki progi med Jesenicami in Kranjsko Goro. Res pa je, da je bilo januarja ali februarja, skratka, bila je zima in je bilo veliko ledu in sem se zvalil z nasipa dol p bregu kot Nemci v Dražgoški bitki. Samo da meni za to niso postavili spomenika, zato Nataša Pirc zdaj hodi v Dražgoše in ne v Martuljek.
No, mi smo šli grevlat, čeprav je eden vozil s ciklokrosom, a je bil pizdun našpičen in je šlo prehitro. To nima zveze z novinarstvom, me je prešinilo, ker smo bili trije iz istega foha, samo eden malo prehiter.
Res pa je, da je bil kandidat za olimpijske v Barceloni, v kolesarstvu, seveda, a mu ni ratalo iti tja. Za kazen je moral narediti šolo, ko je pustil kolo, pa še v klubu so bili zadovoljni, ker je bil klub spet rasno čist, saj je moj prijatelj ta spodn, kar je v Sloveniji zahteven poklic. Čeprav so največji čifurji na svetu moji najbolj čistokrvni rojaki, Slovenci. Samo povem. No, zame je ne samo dober, je med najboljšimi, imam ga, kot se reče, ne raje kot brata, a za brata.
No, na kolesu nismo bili le bratje po orožju, pač pa čez minuto trije prašički. Ni ga bilo metra, da bi ne špricalo blato, bilo smo turbo pošpricanci, a to gre poleg.
No, saj me je od najmočnejšega sin opozoril, naj ne nadenem volnenega dresa, ker bo svinjarija, a se mi je ta dres prikupil, saj mi ga je podaril star prijatelj. Merino volna. V omari je bil dres spravljen, v polivinilu, vsaj dve desetletji, potem mi ga je podaril in mi ogromno pomeni. Miha, hvala. Oblekel sem ga prvič.
Merino se je spremenil v svino
In že smo kruzali mimo Brnika in dol proti Komendi, kjer je doma Tadej Pogačar in nekaj delov z mojega kolesa je vozil prav on, potem smo šli gor na Cerklje, in ves čas je šlo prehitro, in na Adergas, kjer ni bilo gasa, pač pa prva utrujenost, ampak cerkev je tam tako lepa, da bi ji ne zameril, če bi se zvrnil prav na ovinku pred njo, kot nam je bilo skoraj namenjeno.
Nikoli bi si ne mislil, da je toliko zemlje, tja, do Preddvora, take, neosvojene za kolo, in bilo mi je malo slabo, da sem skoraj konje zamenjal za kravce. Kadar sem utrujen, živali narobe razumem in nekoč, na Triatlonu Jeklenih, sem kravcam na Konjščici rekel Čao, pičke!.
Nisem padel v Mi dva obsodbo, niti med sodomite, med norce pač.
Ravnina je tudi svina, saj veš, kako veliko te še čaka do konca - v onih goščah med Britofom in Cerkljami je bilo vsaj temno, da nisi videl, kam vse še moraš, tu pa me je povsem odrezalo od želje, da bi postal sir Livingston po gorenjsko. Braco, prvopristopnik, tudi ni maral ustaviti pri nobeni oštariji, ker da se bomo prehladili.
Japajade. Ko pa poleti osem ur sediva na piru gor na prelazu, do doma pa bo že tema in naju bo dol zeblo ko psa, pa da ne zebe? Budalo vaška. Pokopališka. Ne mandžurski, Britof kandidat.
Čeprav je imel prav. Z Mihom, drugopristopnim, ki je tudi rad podvržen žeji, nama je postalo tako slabo, da bi se še med sladkorne bolnike ne zmogla vpisati, bila sva preč. Preddvor, pa jezerce, res lepo, čeprav imajo ljudje na ta kraj navadno slabe spomine, še zlasti oni, ki so se tu poročili. Jaz imam slabe spomine od drugje.
Grevel je poezija, seveda, če ne gre po kolovozih tam blizu 40. Namreč, toliko niti poleti po asfaltu ne gre. Morda je bila to posledica zakasnelega delovanja alkohola v zadnjem delu pokojnega leta. Ne le človek, tudi alkohol je lahko kolateralna škoda.
Šli smo ob Kokri dol proti Kranju, ja, bilo je prvinsko kot v prvih letih gorskega kolesa pri nas, ko smo se gonili okoli Save, tam konec osemdesetih.
Presečišče ali splav norcev?
Grevel kolo je najbolj prvinska stvar in presečišče, kjer se srečajo gorski in cestni kolesarji. Gorski gredo na grevel, ker je to vseeno drugače kot cestna specialka, ki pomeni izdajo gorskega kolesarstva; cestni kolesarji pa vedo, da niso sedli na traktor, kot je gorsko kolo, pač pa na cestno kolo za prašičke. Splav norcev po kolesarsko, morda, tudi.
Če imate denar, nabavite grevel, pa dva para obročev z različnimi gumami, in boste imeli kolo za povsod. Še za na Britof. Jaz denarja nisem imel, kolo sem kupil iz zapuščine strica duhovnika, v bistvu je to božje kolo, malo pa moram biti tudi hvaležen faranom, kjer je moj blagi stric opravljal dušna dela. Mnoge je spreobrnil, mene ne, me je pa njegovo kolo obrnilo. Tudi v redu, stric, hvala ti.
Evo, to je bila taka maša, a smo po uri in pol končali v kevdru in se malo podprli, vmes rešili slovensko kolesarstvo, Delo in novinarstvo, in pogrešali Hempija, ki se mora pač ukvarjati s Tadejem Pogačarjem v času, ko smo tudi mi na višku kariere. No, vsaj pivske.
Merino je šel v svino in pralni stroj ni izvrgel le perila, pač pa še pol kile listja in vejic in kamenčkov, tako da imamo zdaj doma zelo naravno okolje. Hvala, Polona, ker vsaj to razumeš. Pospravljam itak jaz.
Sem navdušen in obseden alpski smučar, ki je zadnja leta veliko tekel na smučeh, in poleg tega, kar je to oboje na smučeh, bom zdaj, se zdi, zimski kolesar. Penzija vabi, kolo te zagrabi, kdor ni tak, se poštenjaku gabi. Iz pisma apostolom po Grevlu. Novo smučanje je na kolesih, bom rekel, a ne, saj vem, da to ni razvoj, pač pa zastoj, ampak je bolje, kot zastoj srca.
Bron za zlato žilo
Bil sem tudi zelo zadovoljen z uvrstitvijo na koncu tekmovanja, saj sem v močni konkurenci osvojil odlično tretje mesto. Naredil sem nekaj plemenite škode na Britofu, kar se tiče pršuta in vina, moja draga prijateljica Biljana me je okisala z zelenjavo, da je bilo jutro nazaj lažje, in, ja, na deželi, pa tudi, na Britofu, je lepo.
Vode je bilo po turi malo, le Maks je z njo delal poskuse čiščenja na kolesih. Hvala, Maksi, se bova spet igrala z avtomobilčki, ko odrasteš. Nina, ti si pa itak sonček. Lepo je imeti take prijatelje.
Naslednji dan na parkirišču pred blokom v Ljubljani me je na avtu čakalo odbito vzvratno ogledalo. Avtorju bi želel, da se mu čim prej zgrevla, saj pobijanje špeglov ni dobra stvar.
A ja, še to, da je grevlanje modno, in da za to grevlam in se vozim pozimi, kot je napisal bivši prijatelj pod mojo slikico na FB. Grevlal sem, ne da bi vedel, da to počnem, petnajst let nazaj na predelanem gorskem kolesu.
To mi je pomagalo, da nikoli nisem ... tu si lahko, dragi bralci, po želji vpišete dogodek, ko vas je prijatelj nategnil na lastno korist. Jaz ne bom, ker mi je nerodno namesto njega. Jeb' se, gor Na klancu. Ko sem jaz grevlal, si bil ti že krznen šparovček, in to ženskega spola. Res sem star, ampak ko bom star, pa bi res ne bil rad tak. Saj me včasih prime, ampak me še pred tem mine. Vježbaj, ... ti ...ina.
Braćo in Braco, sretna nova godina!
Vsem mojim pravoslavnim sodržavljanom, tako rekoč orto Slovencem, iskreno voščim srečno pravoslavno novo leto! Bodite zdravi, za prav posebno veselje pa poskrbimo aborigini, če nas boste seveda želeli v svoji družbi. Mi vas imamo radi! Trije prašički, prijatelji za vedno. Le Hempi je manjkal. Je treba delati.
No, niso pa trije prašički isto kot trije prsti, da se razumemo. En je premalo, že dva sta dovolj, in to za ves svet. Vsaj v našem primeru - je pa res, da se menjamo. Vedno je drug spredaj in zadaj.
