Upokojenci na kolesih: Zdravo gibanje z nevarnim repom?
Slovenske ceste so v zadnjih letih vse bolj polne kolesarjev in med njimi tudi številni upokojenci, ki so si kolo izbrali kot odličen način za ohranjanje zdravja, druženje in raziskovanje domačih krajev.
Mnoga upokojenska društva po Sloveniji organizirajo redne kolesarske izlete, ki udeležencem prinašajo veselje, svež zrak in dobro voljo.
A kljub dobrim namenom in pohvalni aktivnosti se pojavlja problem, ki ga opažajo tako drugi udeleženci v prometu kot tudi nekateri organizatorji teh tur: predolge kolone kolesarjev na cestah, ki lahko postanejo nevarne.
Kolona upokojencev, ki je ni mogoče prehiteti
Težava se pojavi predvsem na regionalnih cestah, kjer ni urejenih kolesarskih poti. Ko se skupina 20, 30 ali celo več kolesarjev odpravi na izlet, četudi se vozijo zgledno drug za drugim, kolona pogosto presega dolžino 100 metrov ali več.
Voznikom motornih vozil to onemogoča varen prehod zlasti na ovinkastih, ozkih cestah ali pri slabši vidljivosti. Ob prehitevanju se lahko hitro zgodi nesreča, saj voznik avtomobila za manever potrebuje izjemno dolg pregledni pas ceste.
Zakonodaja pravi svoje
Po cestnoprometnih predpisih mora kolesar sicer voziti čim bližje desnemu robu vozišča, skupine pa bi morale biti organizirane na način, ki ne ovira prometa. A praksa pogosto odstopa od teorije, predvsem zato, ker udeleženci izletov morda niso seznanjeni z vsemi tveganji, ki jih prinaša prevelika kolona.
Kaj lahko storimo?
Ozaveščanje v upokojenskih društvih
Upokojenska društva imajo pomembno vlogo. Pred vsakim večjim izletom naj vodja skupine kratko predstavi osnovna pravila varne vožnje in opozori na pomen razdeljevanja v manjše skupine. Skupine po 5–6 kolesarjev z nekajminutnim razmikom med njimi so bistveno varnejše za druge udeležence v prometu.
Uporaba najmanj prometnih cest, če je le možno
Načrtovanje poti naj vključuje predvsem manj prometne ceste, kolovoze in kolesarske poti. Nekaj več kilometrov po ovinkih pomeni veliko večjo varnost in manj stresa za vse.
Vidnost in signalizacija
Označitev skupine z odsevnimi brezrokavniki, lučkami in opozorilnimi zastavicami na začetku in koncu kolone lahko prispeva k boljši vidnosti. Skupina lahko na začetku in koncu vozi tudi spremljevalec z znakom kolesarska skupina. Da, opazil sem, da ima večina takih skupin zelo dobro signalizacijo. Največkrat je opaziti odsevne brezrokavnike ali zastavice na kolesu prvega in zadnjega v skupini.
Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi
Društva se lahko povežejo z občinami in policijo, ki lahko pomagajo pri usmerjanju prometa ob večjih organiziranih turah ter omogočijo usposabljanja za varno kolesarjenje.
Kolesarjenje naj ostane užitek, ne tveganje
Kolesarski izleti upokojencev so čudovita praksa aktivnega staranja, a kot v prometu velja za vse, tudi za upokojence na kolesih: varnost na prvem mestu. S pravo mero ozaveščenosti, spoštovanja cestnih predpisov in dobre organizacije lahko ohranimo čar skupinskega kolesarjenja, brez repa, ki bi ogrožal druge.
Mnenje strokovnjakov: Pravila obstajajo, a so pogosto neznana
Zakon sicer ne prepoveduje vožnje več kolesarjev zapored, a vsaka skupina, ki bistveno vpliva na pretočnost prometa, predstavlja tveganje. Priporočilo je jasno: daljše skupine naj se razdelijo v manjše, z vmesnimi razmiki, ki omogočajo varno prehitevanje. Na ta način lahko spoštujemo pravice vseh udeležencev.
Kaj pravijo pri policiji?
Zlasti ob koncih tedna opažamo večje skupine kolesarjev, med njimi tudi organizirane skupine upokojencev. Praksa razbijanja kolone na več manjših enot se premalo uporablja. Vsem kolesarjem policija svetuje, da si pred začetkom vožnje razdelijo skupino in se dogovorijo za razmike med podskupinami.
Če gre za večjo vožnjo, priporočajo, da društva o izletu vnaprej obvestijo lokalne policijske postaje ne zaradi prepovedi, temveč zaradi svetovanja in pomoči.
Pogled s prve roke: društveni izleti so priložnost in izziv
»Naši člani radi kolesarijo, nekateri so vsak teden na kolesu. A res je, večkrat smo že slišali, da nas je preveč na kupu. Zato smo začeli deliti skupine na »valove«. Vsak val ima svojega vodjo, vozi pa z nekajminutnim zamikom. Morda to vzame par minut več, a občutimo razliko, manj hupanja, manj nevarnih prehitevanj. In več pozdravov mimovozečih!« Mi je povedala, soseda Rozvita, mlada upokojenka, članica našega upokojenskega društva.
Kolesarjenje naj ostane užitek, za upokojence, voznike in vse druge, na cesti. S pravo mero pozornosti, spoštovanja in sodelovanja lahko vsi skupaj poskrbimo, da bo vsak izlet varen in prijeten.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
