V Novem mestu bo kolesarski dogodek, kot ga še ni bilo v Sloveniji
Čeprav se dogodek Letečih 200 sprva zdi kot ekstravagantna tvorba adrenalinskega spektakla, redbulizma, se v njem skriva globlje bistvo.
Je pa res, da skrito bistvo v začetni fazi potrebuje ravno to, kruha in iger za gledalce, da se potem zgodi nekaj znatnega, pomembnega za vso Slovenijo in šport v Sloveniji.
Glede na to, da sem se v profi vode spravil statistično relativno pozno, sem poleg tega, da sem se šel eksperiment transferja univerzalnega vseživljenjskega vrhunskega športnika v dirkališčnega kolesarja, v sebi vedno nosil vprašanje, kaj lahko naredim za šport, da se bo tudi Slovenija premaknila z mrtve točke.
Točka, ki jo mrcvari že več kot 30 let
Dirkališčno kolesarjenje v Sloveniji je bilo vedno neke vrste grdi raček, prepuščen v roke intuziastom, ki so se po najboljših močeh trudili seveda najprej tekmovati.
A vemo, kako gredo take zgodbe. Športnik se izredno težko razvija, če šport praktično ne obstaja. Če nekaj ne obstaja, potem se nihče za to tudi ne zanima. In če ni zanimanja, potem sleherni intuziast hitro postane samotni jezdec, s katerim rahlo tleči šport ugasne, ko ugasne kariera samotnega jezdeca. Začarani krog, pač.
In sem se odločil, da naredim nekaj, da se to spremeni
Naredil bom nekaj, kar bo morebiti sprožilo učinek snežne kepe in spravilo stvari v gibanje. Kot je morda razbrati, sem razvil mnenje, da je v določenih momentih enostavno treba postaviti hipotezo, da je bilo najprej jajce in šele potem kura, pa čeprav je bilo prvo jajce plod inženiringa …
To pomeni, da se šport lahko začne razvijati šele, ko zanj obstaja interes kritične mase. Tukaj smo Slovenci žal pravi hipokratski holcarji.
Ne vem, zakaj, ampak Slovenec je najprej ljubitelj upeha, šele nato športa. Če neki športnik doseže velike uspehe, je šport v Sloveniji popularen, če ne, pač ne.
Saj to je prav, ni pa prav, da je to edino, kar je gonilo športa, ker potem se šport ne razvija, ne obstaja. To pomeni samo to, da ko bo športnik manj uspešen, bo šport začel ugašati. In to je narobe.
Šport mora živeti, ne glede na to, ali imamo superzvezdnike ali ne
In če bo šport živel, bomo imeli tudi superzvezdnike. In takrat bomo tudi upravičeno lahko rekli, da smo to naredili mi, da smo to Slovenija in Slovenci.
Prej nimamo pravice tako govoriti. Ne dokler ne bomo sposobni sami vzgojiti športa in znotraj športa sistema, ki bo dajal rezultate, zvezdnike.
Živeti na lovorikah tujih sistemov, dela in razvoja, potem pa reči, kako smo Slovenci hudi, to zna vsak. Šlepati se ni težko, a v resnici več kot slovenskega potnega lista ni v taki zgodbi čisto nič. Seveda, se je pa lepo slikati s svetovnimi prvaki in se trepljati …
Športu želim pomagati, da zaživi, zadiha, da ga ljudje spoznajo in vzljubijo najprej zaradi športa, šele potem zaradi uspeha.
Za uspehe je treba garati
In v tem se skriva odgovor, zakaj ta redbulistični pridih dogodka Letečih 200. Ljudje imajo radi akcijo, adrenalin, druženje, hitrost, kolesa, vznemirjenje, superšportnike.
Dirkališčno kolesarjenje vse našteto oddela z odliko in z Letečimi 200 vse to dajem Sloveniji. Če ljudem ponudimo zanimivo zgodbo, jo bodo prišli pogledat, in ko bodo doživeli vznemirjenje športa, ko bodo ugotovili, da je tovrstno kolesarjenje super primerno tudi za rekreacijo, ko se jim bo ponudila rekreacija, ko bomo rekli mladim kolesarjem – izvolite, poskusite, lahko trenirate … potem se bo šport začel materializirati.
Zato verjamem, da je dogodek Letečih 200 lahko prelomen za Slovenijo in da zna Slovenija kmalu dobiti nov šport. A kot rečeno, stvari je treba spraviti v pogon, Slovenija, to je moj push in prvi kamenček, ki ga dodajam h kompleksnemu mozaiku generiranja nove kulture, športa in skupnosti.
Letečih 200 je prvi projekt kluba 2Fast, namenjen ljudstvu, zabavi, športanju
Zato je dogodek ekshibicijske narave. Enodnevno tekmo v sprintu in keirinu smo zapakirali v promocijsko-revijalni paket, kjer bomo ob udeležbi mednarodnih dirkališčnih kolesarjev formata olimpijskih prvakov, svetovnih prvakov, evropskih prvakov in najboljših slovenskih velodromskih kolesarjev predstavili dve disciplini.
Pokazali bomo sprint in premierno tudi keirin, dirkaško kolesarsko disciplino japonskega izvora, ki je po mojem mnenju najbolj vznemirljiva kolesarska disciplina, kar jih je.
Da dogodku že v startu zraste vrednost, da je verodostojen in da predvsem lahko lansiramo novo disciplino keirin, brez pomoči vrhunskih kolesarskih gostov ne bo šlo.
Ker mi je v teh nekaj letih udejstvovanja uspelo razviti solidno mrežo poznanstev s trenerji, tekmovalci, organizatorji ipd., sem se seveda obrnil na nekaj njih.
Tako bomo lahko letos pozdravili kar več ikoničnih kolesarjev, ki bodo pokrivali tako mlajši segment kot elitnega.
Absolutno največja čast pa nas bo doletela z obiskom legendarnega Matthijsa Buchlija, kolesarja, ki je osvojil več olimpijskih medalj, bil olimpijski prvak, večkratni svetovni prvak, in to vse v disciplinah sprinta, moštvenega sprinta in keirina.
Je tudi eden redkih zemljanov, ki je gostoval v japonski seriji keirina in tam pustil za seboj razdejanje zmag. Lahko bi mu rekli kar dr. Keirin!
Da nas pride obiskat kolesar takega kova, si nisem upal niti fantazirati. Ne bodo pa samo gledalci imeli šova na ta račun, temveč bodo tudi slovenski kolesarji deležni treninga pod njegovim nadzorom in delavnice keirina, ki bo potekala za kolesarje in strokovni kader dan pred ekshibicijo.
Ob razmišljanju, kako izvesti tovrstni dogodek, sem se odločil, da bom stremel k temu, da presežem meje časa in dam ljudem nekaj, kar jih bo navdušilo in kar bodo občudovali.
Bolj ali manj spisana definicija legende mi je takoj utrnila idejo, da potrebujemo legende za vzgojo novih legend. A kdo je legenda?
Nekdo, ki je naredil nekaj, kar je večno. In če so kolesarji, ki nas bodo obiskali, osvojili olimpijsko medaljo, bili svetovni prvaki, postali evropski prvaki …, so dosegli nesmrtnost in so nosilci naslovov, ki so večni.
To so track cycling legende, ki nas bodo obiskale
Nizozemski tornado
Matthijs Buchli
Matthijs je nekdanji svetovni prvak v keirinu in je eden najboljših na svetu v tej nori disciplini. Kot dobitnik zlate medalje v ekipnem sprintu na olimpijskih igrah v Tokiu 2020 in srebrne medalje v Riu 2016 je njegova kariera zaznamovana z izjemnimi dosežki. Strast do keirina ga je popeljala tudi na japonsko tekmovanje.
Erženator
Žak Eržen
Žak je neustavljiv, eksploziven in rojen zmagovalec.
Nekdanji mladinski svetovni prvak v eliminacijski dirki s svojo neomajno odločnostjo in divjo energijo pokaže, kako se podira meje mogočega. Njegov zmagovalni duh in neizprosen tempo na stezi sta ga povzdignila v legendo, ki jo spremljata adrenalin in spoštovanje!
Anna blisk
Anna Jabornikova
Anna je kolesarka, ki na stezi vedno znova navdušuje. Z osvojitvijo 2. mesta na ekipnem sprintu na evropskem prvenstvu U23 se je že v mladih letih dokazala kot ena izmed najhitrejših kolesark v Evropi. Njena neverjetna hitrost jo postavlja med najobetavnejše tekmovalke svetovnega kolesarstva.
Grom Hytych
Matej Hytych
Matej podira meje hitrosti in vzdržljivosti. Kot svetovni prvak U23 v vožnji na 1 km je dokazal, da ni le izjemen športnik, ampak tudi pravi mojster natančnosti in moči. Na najtežjih progah sveta pokaže popoln nadzor in neizprosno odločnost, kar ga loči od konkurence.
Železni
Eduard Žalar
Eduard piše zgodovino, je večkratni državni prvak v sprintu in vožnji na kilometer ter državni rekorder v obeh disciplinah. Žalar je sinonim za hitrost in nepopustljivost. Njegov neizmerni talent in neustavljiva volja sta ga povzdignila v vrh slovenskega kolesarstva, kjer postavlja nove standarde in mejnike.
